NAJBOLJŠA DOSLEJ MED ŽEPNIMI KAMERAMI S STABILIZATORJEM? - INSTA360 LUNA ULTRA - TECH VIBES

Luna Ultra je torej drugi model v ločeni kategoriji, ki se je začela z Luno; kot tekmec DJI Osmo Pocket se odmika od tradicionalne zasnove akcijske kamere in gimbalno stabilizacijo slike združuje s profesionalno kakovostjo optike. Slednje sploh ni pretirano, saj če cena izdelka ne bi bila sumljiva, je lahko zgovoren tudi dvojni sistem leč Leica Summicron. Poleg tega pa sta tu še snemljiva sprednja plošča OLED, ki deluje kot daljinski upravljalnik, in ločljivost 8K, zato imamo morda opravka z najboljšo kamero za vlogerje.

Embalaža in dodatki

Proizvajalec že pri embalaži poskuša ločevati svoje različne serije izdelkov, pri Luni Ultra pa ni drugače; to je morda najbolj čista zasnova škatle v primerjavi z vsemi prejšnjimi. Na sprednji strani so v bistvu le ime, kratko spremno besedilo in sam izdelek.

Sicer dobimo isto trdo škatlo, v našem primeru z odpiralnim pokrovom z magnetnim zapiranjem, ob straneh pa se spet ponašajo z nekaj zmožnostmi in prednostmi, na zadnji strani pa je vidna vsebina kompleta.

Ob odprtju me je pričakala pozdravna kartica, ki je pri premijskih izdelkih običajna, in sama kamera, ki je namesto dodatne embalaže čakala v svojem zaščitnem ovitku. Ko sem dvignil papirnati nosilni sloj, sta se pokazala nastavek na pritisk in škatla z dodatki.

Ker gre za osnovni paket, v škatlici ni bilo veliko: le varnostni pripomoček za na zapestje, kratek kabel Type-C za podatke in polnjenje ter obvezna papirologija, nazadnje pa je vrsto sklenila še nalepka Insta360.

Ker gre za osnovni paket, torbice za prenašanje žal ni, vendar je zaščita gimbala, leč in zaslona precej pomembna. Na srečo trdi, razkladljivi ovitek, v katerem pride, zaščiti ravno to, preostalih – manj ranljivih – delov ohišja pa pusti golih.

Zanimiv je tudi droben nastavek, ki sem ga lahko nataknil na dno ročaja. Za dodatno baterijo je premajhen, v njem pa komaj kdo išče teleskop. V osnovi celoti dodaja vijačno ležišče za stojalo, a v resnici je tu še več, česar res nisem pričakoval. Z velikim začudenjem sem opazil 3 izvlečne kovinske nožice, na katerih Luna Ultra zmore stati na svojih nogah.

Čeprav je ob hudi nevihti ni pametno pustiti same, je zahvaljujoč odlični porazdelitvi teže kamera celo v vetrovnem vremenu stala na nogah izrazito stabilno. Majhen čep z ptičjimi nožicami nas ne bo navdušil, a všeč mi je bilo, da so se vsaj ukvarjali s tem, da imajo tudi lastniki osnovne izdaje možnost uporabe kakšne opore. Gesto cenim, še zlasti če deluje.

Oblika in lastnosti

Zame je nenavadno, da takšne kamere pridejo v prodajo v več kot eni barvi, a proizvajalec je očitno presodil, da je dobro skupnost vlogerjev in ustvarjalcev videovsebin razveseliti tudi z izvedbo, odeto v belo, poleg običajne črne osnovne različice, ki je, kot je videti, prišla tudi k meni.

Proizvajalec sicer prodaja več paketov različne sestave, a približno podobne cene, med njimi pa seveda izstopa Creator Bundle kot najdražji, a zato najbolje opremljen komplet. Ta ima med drugim ročaj z dodatno baterijo, torbico za prenašanje, »širokokotni« nastavni objektiv in mikrofon Pro, za skoraj 340 tisoč forintov.

Prvi in morda očitni tekmec je serija DJI Osmo Pocket, znotraj nje pa Pocket 4, ki je v prodajo prišel nekaj mesecev prej, sredi aprila, medtem ko je najboljša Luna postala dostopna junija. Takrat si je v svoji kategoriji pravzaprav prislužila položaj prvega, kar najlažje opišemo z izrazi vlog kamera, gimbal kamera, žepna kamera.

Insta360-ova kamera je sicer zamujala le nekaj mesecev za Pocketom 4, a je prišla s toliko zanimivimi in kakovostnimi lastnostmi, da DJI upravičeno čuti stisko na namišljenem vratu, saj je Insta360 očitno resno mislil z letošnjo tekmo za naklonjenost ustvarjalcev vsebin in zahtevnih popotnikov, ki brez kompaktne, a premijske kamere zagotovo ne gredo z doma.

Oblika in kakovost materialov izdelka sta strašljivo podobni konkurenčnemu modelu: podolgovato telo, zasnovano za žep, na vrhu gimbal in senzorji, na strani ročaja, obrnjeni proti nam, zasukljiv zaslon in upravljalni gumbi, spodaj pa vrata USB in reža MicroSD, vse to iz premijskih materialov ter temeljito, podrobno izdelano.

Medtem ko je bila pri DJI upravičena kritika, da so kupci od modela 4 v primerjavi s Pocketom 3 pričakovali več vznemirljivosti in novosti, jih je Insta360 delno ali v celoti tudi dostavil. Najprej je tu snemljiva plošča OLED, ki je v bistvu celoten upravljalni vmesnik s fizičnimi gumbi in zasukljivim zaslonom.

To je natanko tista inovacija, ki jo uporabniki pri novem vrhunskem modelu sprejmejo z velikim veseljem, ta rešitev namreč daje ogromno svobode tistim, ki se nočejo ubadati z mobilno povezavo, temveč si raje želijo hitrega in praktičnega majhnega daljinca, ki ponuja zaslon na dotik, a ima tudi fizične kontrole.

Plošča se sicer popolnoma zlije s telesom naprave, mehanika jo brezhibno drži na mestu, kot da sploh ne bi bila snemljiva. Ko jo odstranimo, pa svojo nalogo opravlja z lastno baterijo, ki jo ob vrnitvi na mesto kamera spet napolni iz svoje rezerve. Posebnost modula pa se s tem ne konča, saj poleg tega, da v krogu 20 metrov ne izgubi signala, ima še vgrajen mikrofon, ki prav tako obljublja nemoteno uporabo z omenjene razdalje.

OLED je zaslon na dotik z diagonalo 2 palca, ki skoraj nima okvirja, mogoče ga je zasukati v razmerje stranic 16:9, s tem gibom pa kamero tudi vklopimo. Pod njim še vedno pomagajo pri delu fizični gumbi in kontrole:

Zvezdi naprave pa sta vendarle dve fizični leči zahvaljujoč Leici. Naprava uporablja 1-palčni glavni senzor (20 mm) in 1/1.3-palčni teleobjektiv (60 mm), od katerih je glavni senzor v bistvu enak objektivu, ki ga najdemo tudi v Osmo Pocket 4. Teleobjektiv pa premeša štrene, saj omogoča še resnejši optični zoom. Medtem ko Osmo zmore le 2-kratno senzorsko približanje, je s tem teleobjektivom dosegljiv 3-kratni optični in 6-kratni zoom brez izgub. Možnost 12× je seveda zgolj programska, a ponudba je kljub temu prepričljiva.

Pomembna podrobnost je tudi, da so vgradili 3 procesorje AI, kar se na prvi pogled morda zdi kmečka potegavščina, a pri Insta360 ne trošijo razvojnih in proizvodnih stroškov za nekaj, kar na koncu nima smisla, saj tega uporabniki ne cenijo. Ultra obljublja močno delovanje ponoči in izrazito spretno sledenje motivu (glava, obraz, predmet in žival), slednje s pomočjo tehnologije DeepTrack 5.0.

Prav tako ni zanemarljivo, da čeprav obstaja reža MicroSD, se nam ni treba zanašati samo nanjo, saj je tu prijetnih 47 GB vgrajene shrambe. Poleg tega seveda 3-osni mehanski gimbal poskrbi za trenutke brez tresljajev, z nekaj elektronske pomoči za zanesljivejši končni rezultat.

Zmogljivost? Je!

Težko je resneje kritizirati kamerske zmožnosti naprave; v tako kompaktnih merah je Ultra dosegla povsem prepričljive rezultate. 1-palčni glavni senzor, razvit skupaj z Leico, in snemanje v 8K dajeta »izjemno podrobno sliko z naravnimi barvami«, čeprav sam za posnetke 8K nisem nujno navdušen in še vedno ne vidim nujno njihove upravičenosti. Za poznejše rezanje lahko pride prav, a pri slabših svetlobnih razmerah ni več prava, zato je v mnogih primerih bolje uporabiti posnetke 4K.

Zaradi 10-bitnega barvnega profila I-Log in dinamičnega razpona 14 stopenj po dinamiki in podrobnosti presega celo vrhunske pametne telefone. To je od premijske kamere seveda tudi približno pričakovano, saj je v veliko dražjih vrhunskih telefonih dovolj druge tehnologije, za katero plačujemo, tu pa je v ospredju slika. Temu primerno je tudi sledenje motivu skoraj brezhibno, motiv zmore zadržati celo pri povečavi na precejšnjo razdaljo.

Dnevni posnetki so barviti, a ne delujejo presenečeni, zato je celotni vtis povsem naraven. Veliko proizvajalcev, tudi Insta360, je včasih nagnjenih k preveč obarvanemu končnemu rezultatu, a tu lahko do prepričljivih posnetkov pride tudi tisti, ki končnega rezultata ne namerava izboljševati z naknadno obdelavo in je zadovoljen s samodejnimi nastavitvami.

Zmogljivost mikrofonov je izrazito dobra: glavni mikrofon naprave je celo z bučnega koncerta posnel poln, podroben rezultat, a tudi lasten mikrofon modula OLED, ki je prav tako dober za intervjuje, je presenetljivo sprejemljiv; manj poln, a še vedno povsem lep, čist zvok.

Z njo lahko tudi fotografiramo, če nam je tako ljubo, in podnevi lahko pričakujemo povsem podroben rezultat.

Programska oprema

Kot doslej je tudi zdaj na voljo mobilna aplikacija z imenom proizvajalca, na računalniku pa Studio, ki v namiznem okolju ponuja idealen dostop in okolje za urejanje posnetega gradiva.

Med drugim se tu lahko igramo s posnetki I-Log, seveda pa lahko sestavljamo tudi videe, in če nam je prav ali ne, pred funkcijami AI ne moremo pobegniti. Nekatere od njih so nadležne, generativne opcije, so pa tudi priročne rešitve, ki pospešijo delo.

Aplikacija za Android in iOS je zahtevala Wi-Fi in določanje lokacije, nato pa je bila odlična pomoč, če sem želel na večjem zaslonu spremljati dogajanje pred lečami kamere

Je vse v najlepšem redu?

Veselje je kamero Insta360 hvaliti na vso moč, a niti v osnovi tako uspešna zasnova ni brez napak, vsaj pomanjkljivosti pa ima. Najprej bi omenil pomanjkanje zaščite IP, ki je moj konjiček in bi bila pri takem izdelku izjemno dragocena lastnost. Pomislimo samo, da bi vse te možnosti lahko varno izkoriščali tudi v lilečem dežju.

360 sem ali tja, Luna Ultra ne zmore 360-stopinjskega obrata, zato tudi sledenje motivu ne more biti popolno. Vodoravno pokrito območje lahko prepotuje med -57° in +235°, torej gre skupno za 292-stopinjski lok, kar še vedno ni slabo. Nagib naprej-nazaj: med -57° in +120° (skupaj 177°), Roll (nagib / vrtenje okoli osi) pa med -50° in +50° (skupaj 100°).

Česar žal ne morem hvaliti do neba, sta tipka za zoom in skoki, ki jih opazimo pri približevanju. V osnovi je zoom gladek, a ne vedno, čeprav ne vem, ali je težava v vsakem pogledu pri fizični tipki ali pa se da stvar naknadno izboljšati s programsko opremo. Zagotovo pa je bilo v nekaterih posnetkih slišati, kako se igram z drsnikom.

Poleg tega se pri preklopu med senzorji še vedno opazijo manjši ali večji skoki, kot pri večini podobnih zasnov. Različno ravnovesje beline in dinamika sta podnevi nekoliko manj opazna, a čim temnejša je slika, tem bolj izrazita je razlika.

Avtonomija

Resnica je, da se kamera izrazito dobro odreže tudi pri avtonomiji. »Do 4 ure« avtonomije, ki je oglaševana tudi na škatli, seveda velja samo pri 1080p/24fps, a tudi pri resnejši obremenitvi se na splošno ne izčrpa pretirano hitro, kar je dobra novica za tiste, ki razmišljajo o osnovnem paketu, pa seveda tudi za proizvajalca, saj lahko poleg pohval računa tudi na večje zanimanje kupcev.

Merilni podatki približno kažejo naslednje vrednosti:

Pri mešani uporabi (akcije, snemanje posnetkov v 4K in 8K, sledenje z AI) lahko računamo na približno 2,5 do 3 ure aktivnega snemalnega časa, kar je z enim polnjenjem vse prej kot slabo, ampak celo zelo dobro! Resnica je, da je še čas polnjenja povsem sprejemljiv, saj bomo za popolno polnjenje potrebovali komaj 40 minut, če pa se nam mudi in se zadovoljimo z 80 %, je to opravljeno v približno 23-25 minutah.

Pri Luni Ultra pa ne smemo pozabiti, da ima tudi snemljiva sprednja plošča lastno baterijo. Ta zdrži približno eno uro, a je bolje paziti nanjo, saj se lahko ob izpraznitvi snemanje ustavi. Seveda kamera po ponovnem natakniku takoj začne polniti, vendar če kamero priključimo na polnilnik, se najprej napolni ta do 80 %, plošča OLED pa šele nato.

Ali ga potrebujem?

Insta360 je že doslej izdeloval zahtevne izdelke in zelo konkurenčne kamere, a sodelovanje z Leico in inženirska temeljitost sta morda ustvarila enega, če ne najuspešnejšega izdelka proizvajalca. Primerjavi se ne moremo izogniti, čeprav ni nujno »boljši« v vsakem pogledu, je pa bistveno inovativnejša, vsestranskejša in vznemirljivejša naprava od DJI Osmo Pocket 4.

Zame je inovativni pristop jasen, ki ga najbolj opazno predstavlja snemljiva plošča OLED, a ga spremljajo še odlični senzorji in udaren zoom, močno strojno ozadje in zrela programska podpora, natančen in mehak gimbal, vse to pa še s korektno avtonomijo ter razmeroma hitrim polnjenjem. Če ne bi bila že osnovna različica tako slana, bi lažje podelil več nagrad.

Kdor išče neskončno preprosto, dobro poznano, stabilno napravo »vzamem iz žepa in snemam«, je DJI Osmo Pocket 4 še vedno zanesljiva izbira. A po funkcijah, ločljivosti, vsestranskosti in ustvarjalnih možnostih je Insta360 Luna Ultra prehitel DJI. Težko se je odločiti, a Luna je postala bolj simpatičen in vznemirljivejši izdelek, ki ga zato z veseljem priporočam.