Razpečevalci škodljivih kod radi preizkušajo nove metode, da bi dosegli svoje cilje, naj gre za nekaj dodatnega dobička, gradnjo botneta ali kaj drugega. Kaže, da so tudi 7-Zip postali žrtev kibernetskih kriminalcev, čeprav ne neposredno, temveč le posredno: ustvarili so spletno stran z imenom 7-zip.com, prek katere so lahkoverni uporabniki, ki so verjeli, da so na uradni spletni strani 7-Zip, 10 dni lahko prišli do namestitvenih programov, okuženih s škodljivo kodo. Takšne »lažne« spletne strani so precej pogoste, njihovi ustvarjalci poskušajo izkoristiti priljubljenost določene programske opreme, a običajno ciljajo le na prihodke od oglasov, ki jih ustvarjajo uporabniki, ki skušajo prenesti zaželeno programsko opremo.
Stran 7-zip.com je bila na prvi pogled lahko videti zaupanja vredna, saj je spletna stran pri prenosih kazala na uradno stran 7-zip.org, v resnici pa so ustvarjalci ravnali zvijačno: običajne povezave so bile na voljo le 20 do 30 sekund po nalaganju strani, nato pa jih je pogon strani zamenjal s povezavami, ki so kazale na škodljive namestitvene programe. To je bilo potrebno zato, ker avtomatizirana orodja za skeniranje spletnih strani, ki preverjajo zanesljivost strani, »niso videla« ničesar nevarnega na strani, saj so, dokler so bila na njej, srečala le povezave do uradne spletne strani 7-zip.org, zato 7-zip.com niso označila za nevarno – čeprav je bila nevarna.
S pomočjo zlonamerne programske opreme so kibernetski kriminalci na računalnike lahkovernih uporabnikov namestili posredniški strežnik, ki so ga nato uporabljali za prikrivanje svojih dejavnosti. O delovanju zlonamerne programske opreme je ekipa MalwareBytes pripravila podroben opis, z zadevo pa se je podrobno ukvarjal tudi eden od strokovnjakov za kibernetsko varnost, Luke Acha.
Za zdaj ni jasno, s kakšnim namenom natančno so razširjali škodljivo kodo, torej za katera kazniva dejanja so želeli uporabiti člane botneta, sestavljenega iz posredniških strežnikov. Zagotovo pa so na težavo najprej opozorili uporabniki SourceForge, nato jo je opazila tudi japonska ekipa IISJ-SECT, resnično veliko pozornosti javnosti pa je dala objava na Redditu, kjer je prizadeti uporabnik povedal, kako je po korakih iz YouTubovega učnega videa prišel na stran s škodljivo kodo.
Namestitveni programi s škodljivo kodo so bili na omenjeni strani na voljo približno 10 dni, primer pa ponuja več naukov. Prvič, izjemno pomembno je, da programsko opremo pridobivamo iz zaupanja vrednega vira, po možnosti neposredno z uradne spletne strani posameznega proizvajalca ali projekta. Ko imamo programsko opremo, je dobro preveriti tudi, ali smo res dobili tisto, kar smo želeli: za to lahko v sistemu Windows uporabimo aplikacijo HashTools, v sistemu Linux pa programsko opremo GtkHash ali QuickHash. Vrednost zgoščene vrednosti lahko primerjamo z izvirno, in če se ujema, je z veliko verjetnostjo vse v redu.
