Področje umetne inteligence se spreminja izjemno dinamično, trendi se lahko preoblikujejo v nekaj mesecih. Razmerja moči na trgu se ne premikajo tako hitro, a kljub temu morajo vodilna podjetja paziti na vsak opozorilni znak, če želijo ostati v sedlu.
OpenRouter je pred kratkim poročal, da priljubljenost kitajskih modelov med njegovimi uporabniki izjemno hitro raste. Ameriška podjetja vse pogosteje delajo z orodji z Daljnega vzhoda.
O OpenRouterju je treba vedeti, da svojim partnerjem ponuja enoten vmesnik, prek katerega so dostopni večina znanih API-jev umetne inteligence. Zahvaljujoč temu lahko prek ene same platforme dostopamo do skoraj vseh pomembnih jezikovnih modelov na svetu. OpenRouter lahko podjetjem izjemno olajša delo in zagotavlja odprt dostop tudi do kitajskih orodij umetne inteligence.
Po podatkih o prometu žetonov je zanimanje ameriških podjetij za kitajske modele začelo resnično stabilno naraščati februarja, bilo pa je že obdobje, ko je 46,19 odstotka prometa tekel prek velikih jezikovnih modelov z Daljnega vzhoda, tudi v začetku julija pa je bil delež kitajskih modelov pri »porabljenih« žetonih okoli 45 odstotkov. Leto prej so imeli le okoli 6–8-odstotni delež, z njimi pa je delal le ozek krog.
Čeprav ne gre za to, da bi na Kitajskem razviti veliki jezikovni modeli že prehiteli ameriške rešitve, njihov zaostanek stalno upada, včasih pa zmorejo pokazati resnično lepe rezultate. Pred kratkim smo poročali, da se je model GLM-5.2, ki ga je razvil Z.ai, pri odkrivanju varnostnih lukenj in ranljivosti izkazal za skoraj tako dobrega kot Claude Mythos, v mnogih primerih pa je močno ogrozil tudi Gemini in GPT.
Večino kitajskih modelov z odprtimi utežmi je mogoče poganjati precej ceneje kot zahodne rešitve. Skoraj ni kitajskega jezikovnega modela, pri predstavitvi katerega ne bi poudarili, da je izjemno učinkovit in da je zato z njim mogoče delati zelo poceni. DeepSeek je v javno zavest vdrl prav s tem, a tudi za razvoj podjetij Xiaomi in Z.ai velja, da lahko 1 milijon žetonov obdelata ali ustvarita za delček cene večine zahodnih vrhunskih modelov.
Kitajska se tudi na področju umetne inteligence prebija naprej z ceneno »delovno silo«. A to očitno nima nobene zveze s tem, da na Kitajskem ljudje delajo za nižje plače kot v Združenih državah. Ima pa zveze s tem, da so ZDA v zadnjih letih Kitajsko udarile z vrsto strogih sankcij.
Kitajska podjetja nimajo dostopa do najsodobnejše strojne opreme, zato si morajo pomagati s tem, kar imajo. Modele morajo sestaviti za skromnejšo računsko zmogljivost, kar vodi v nastanek številnih kreativnih postopkov, ki znatno izboljšajo učinkovitost modelov. Analitik OpenRouterja je povedal, da lahko uporaba kitajskih modelov na splošno prinese 60–90-odstotne prihranke v primerjavi z rešitvami podjetij OpenAI in Anthropic.
»Kitajski modeli umetne inteligence so za ameriška podjetja trenutno še posebej privlačni, ker so se njihovi stroški umetne inteligence zelo zvišali,« je izjavil Kyle Chan, raziskovalec inštituta Brookings. »Medtem ko so se ameriška podjetja prej ne glede na vrsto modela osredotočala le na uvedbo umetne inteligence, zdaj vse bolj pazijo na stroške.«
Zanimivo bo videti, kako se bodo ameriški razvijalci odzvali na to stanje. Zelo verjetno je, da bodo v prihodnjem obdobju prispeli modeli, pri katerih bosta v ospredju visoka učinkovitost in nižji stroški. Google se je z Geminijem že odpravil v to smer, od najnovejšega modela ponuja za zdaj le različico »Flash«, tudi Nano Banana pa se je pravkar razširil z bolj stroškovno učinkovito možnostjo.
