Raziskovalec kibernetske varnosti je pri podjetju Broadcom odkril izjemno resno ranljivost, pri delu na hrošču pa je izkoristil tudi možnosti umetne inteligence, da bi delo opravil čim prej. Delo Quentina Kaiserja je razkrilo, da je varnostna ranljivost, ki zadeva nekatere komplete čipov Wi-Fi podjetja Broadcom, v različnih napravah prisotna vsaj od leta 2010; leta 2018 so jo sicer poskusili popraviti, a po mnenju strokovnjaka neuspešno.
Hrošč se skriva v programski opremi naprav s čipi Broadcom, natančneje v funkciji WPS (Wi-Fi Protected Setup), ki omogoča nastavitev brez gesla, usmerjevalnik pa ni zaščiten niti, če je WPS izključen. Izvedba WPS pri Broadcomu je očitno napačna: z ustrezno sestavljenimi sporočili WPS lahko napadalec v dosegu brezžičnega omrežja dostopi do usmerjevalnika brez vnosa kakršnega koli gesla, in sicer tako, da prek posebnega sporočila WPS doseže pomnilnik usmerjevalnika, v njem povzroči napako in nato nadzorovano prebere vsebino pomnilnika ter tako pridobi občutljive podatke, na primer geslo za Wi-Fi.
Za uvodni napad ni potreben omrežni ključ, niti izvedba običajnega postopka WPS, niti skrbniško geslo – zato je hrošč tako nevaren. Napadalec lahko poleg tega brez preverjanja uporabnika na usmerjevalniku zažene lastno kodo, s čimer dobi praktično popoln dostop do sistema, lahko manipulira z omrežnim prometom in počne še marsikaj hudobnega.
Po navedbah raziskovalca hrošč zadeva številne platforme, tako tiste na osnovi eCos (BCM3380, BCM3383, BCM33834) kot platforme Linux (BCM3390, BMC63xx, BCM65xx, BCM68xx), če proizvajalec naprave uporablja programsko opremo Broadcom in ne odprtokodne programske opreme hostapd.
Težava je še večja zato, ker je raziskovalec Broadcom o odkritju napake obvestil že 18. julija 2026, 27. julija 2026 pa podjetje ponovno kontaktiral, nato pa počakal običajni rok za objavo, ki znaša 90 dni, in tako Broadcomu ter proizvajalcem usmerjevalnikov dal več kot dovolj časa za pripravo potrebnih popravkov. Broadcom pa hrošču ni dodelil identifikatorja CVE in mu tudi ni pokazal obvestila, ki so ga partnerjem poslali prek portala za stranke. Tudi CERT/CC je njegovo prošnjo zavrnil in hrošča ni vpisal v register CVE, saj je za postopek pooblaščen tudi sam Broadcom, zato so žogico preložili nanj.
Raziskovalec je prikazal, kako je mogoče ranljivosti izkoristiti, ne ve pa, ali okoli njih že nastaja zlonamerna koda. Zaskrbljujoče pa je, da lahko napaka prizadene usmerjevalnike številnih proizvajalcev, tudi izdelke internetnih ponudnikov pod lastno blagovno znamko – ne le v Belgiji, kjer je potekal preizkus – saj so čipi Broadcom na trgu precej priljubljeni. Za številne potencialno prizadete usmerjevalnike podpore ni več, zato varnostnih posodobitev ne morejo prejeti.
Za ranljivost, ki nosi ime WPSlinter, uradnih izjav proizvajalcev in posodobitev še ni, a ker je primer požel precejšen medijski odmev, je pričakovati, da se bodo prizadeta podjetja zganila, vsaj pri izdelkih, ki so še podprti. Usmerjevalniki s statusom EOL skoraj zagotovo ne bodo dobili popravka.
Seznam potencialno prizadetih naprav obstaja, vendar je treba poudariti, da še ni popoln.
