Tekma v umetni inteligenci dobiva globalne razsežnosti in poteka hkrati na več frontah. Storitve na osnovi umetne inteligence so le vrh ledene gore, ključni del obsežnega, večplastnega ekosistema pa so podatkovni centri. Ti pa naletijo na vse večje nasprotovanje prebivalstva, kar ovira razvoj, Amazon pa je zaradi tega izbruhnil.
Amazon je v dolgem in presenetljivo poglobljenem blogovskem zapisu sporočil, da ljudje ne bi smeli nasprotovati gradnji velikih podatkovnih centrov. Podjetje bi skoraj iz vprašanja, kako hitro lahko zgradi čim več podatkovnih centrov v Združenih državah – in morda tudi drugod po svetu – naredilo vprašanje preživetja.
»To je tekma, ki si je naš narod ne more privoščiti« – tako se začenja naslov Amazonovega poročila. Že iz tega je čutiti, kako velik pomen podjetje pripisuje tekmi v umetni inteligenci in kako obupano je, ker skuša prebivalstvo na vse več krajih preprečiti nastanek novih podatkovnih centrov in razširitev obstoječih objektov. Nadaljevanje pa je še dramatičnejše.
Amazon je začel izredno podrobno opisovati pomembne lekcije druge svetovne vojne, da bi ljudi pripeljal do spoznanja, kako pomembni so podatkovni centri. Trenutni položaj je postavil ob bok izgradnji sodobnega ameriškega prometnega in transportnega omrežja. Po Amazonovem mnenju je oviranje gradnje podatkovnih centrov, kot če bi ljudje nekoč ovirali gradnjo cest in železnic.
»Nujnost gradnje podatkovnih centrov izhaja iz tega, da nismo edina država, ki prepoznava koristi umetne inteligence za gospodarstvo in nacionalno varnost. Države, ki bodo na tem področju vodilne, bodo oblikovale segment in bodo kratkoročno in dolgoročno tudi najbolje izkoristile umetno inteligenco,« je poudaril Amazon.
Podjetje meni, da mnogi širijo napačne informacije in neutemeljene trditve o vplivih podatkovnih centrov na okolje in življenjski prostor. Na tej podlagi pa se ljudje postavljajo po robu širjenju in razvoju tehnologije. Amazon želi poudariti, da bodo današnje odločitve dolgoročno določile položaj Združenih držav v tekmi v umetni inteligenci.
»Po razpoložljivih informacijah po vsej državi razmišljajo o več kot 100 moratorijih na podatkovne centre. Če bodo ti ukrepi uveljavljeni, lahko Združene države same podpišejo svoj poraz v tej tekmi, posledice pa se bodo čutile skozi generacije,« piše Amazon.
Podjetje je pripravilo dokument »Zaveza glede podatkovnih centrov«, da bi svojo širitev naredilo sprejemljivejšo. V njem določa stvari, kot so ustvarjanje novih delovnih mest ter določitev ali kompenzacija lokalnih cen energije. Podjetje določa tudi, da bo za podporo lokalnim skupnostim okoli novozgrajenih podatkovnih centrov namenilo več kot 1 milijardo dolarjev. To pomeni, da bodo na primer poskrbeli za zaščito pred hrupom in varovanje okolja.
Amazon je tudi poudaril, da bo posebno pozornost namenil največji možni preglednosti in ustreznemu obveščanju. Odslej ne bo sklepal tajnih dogovorov z različnimi vladnimi in državnimi organizacijami. Potem ko se je izkazalo, da je podjetje večkrat zaobšlo domačine in pridobivalo različna dovoljenja mimo prebivalstva in voditeljev, je ob poskusih širitve postalo še posebej nesimpatično v očeh domačinov.
V tekmi v umetni inteligenci so ZDA zdaj v zelo dobrem položaju, a Kitajska dohiteva z veliko hitrostjo. Tudi v Združenih državah podjetja vse pogosteje uporabljajo kitajska orodja zaradi njihove gospodarnosti, na mednarodni ravni pa je položaj podoben. Za storitvami na Kitajskem prav tako stoji vse več in vse večjih podatkovnih centrov, kar Amazon ne brez razloga skrbi. Zanimivo bo videti, kako se bo v prihodnjih letih razvijala tekma na področju storitev in infrastrukture.
