Geopolitične napetosti med Tajvanom in Kitajsko se hitro stopnjujejo. Kitajska mornarica namreč v bližini otoške države pogosto izvaja različne vojaške operacije, kar Tajvan seveda jemlje zelo resno. Nevarnost predstavljajo tudi kitajske trgovske in ribiške ladje, saj lahko poškodujejo komunikacijske kable in druge infrastrukturne komponente ter tako zmotijo normalno delovanje države. Takšnih primerov je bilo že več, zato stalno nadzorujejo vseh 24 globokomorskih komunikacijskih kablov, pa tudi kitajske ladje, ki jih v vodah okoli otoške države pluje skoraj 100.
Tajvanske oblasti nameravajo za zoperstavljanje kitajskim operacijam v »sivi coni« uporabiti novo floto dronov, s katero že potekajo preizkusi. Ocean Affairs Council je k projektu povabil raziskovalce z univerze National Cheng Kung University, sodeluje pa tudi Coast Guard Administration. Projekt bi lahko okrepil obrambo otoške države. Raziskovalci so izvedli že več simulacij letenja, nazadnje pa jim je uspelo hkrati upravljati dve ločeni floti s po 10 droni. To je že druga faza preizkusov, saj so sprva poskušali drone upravljati posamično.
Po simulacijah letenja bodo flote kmalu preizkusili tudi nad morjem. Tako bodo lahko preverili, kako posamezni droni in njihove flote sodelujejo v resničnih razmerah ter kako se odzivajo na spremenljive vremenske razmere in razmere na morju. Raziskovalci so drone programirali tako, da v tridimenzionalnem prostoru med seboj ohranjajo razdaljo 100 čevljev. Med letenjem uporabljajo tudi formacijo z vodilnim dronom in sledilci, usposobljeni pa so tudi za dinamično izogibanje oviram. Z naprednim krmiljenjem in senzorji lahko posamezni droni in celotne flote učinkovito opravljajo različne obrambne naloge tudi v hitro spreminjajočih se razmerah na morju, hkrati pa se odzivajo na nepričakovane nevarnosti.
Cilj je vzpostaviti povsem avtonomen sistem, v katerem lahko različne vrste dronov usklajeno sodelujejo, si razdeljujejo naloge, načrtujejo poti in učinkovito usklajujejo svoje gibanje. Njihova glavna naloga bo opravljanje obrambnih nalog v morskem okolju.
V projektu trenutno uporabljajo več vrst zahodnih dronov, med njimi Flexrotor, Jump 20 in V-BAT. Slednjega, ki ga izdeluje ameriški dobavitelj obrambne opreme Shield AI, je CGA prejela pred kratkim in vanj polaga velike upe. Ta dron lahko vzleti navpično z mesta, zato ga je mogoče uporabljati tako na letalonosilkah kot na običajnih ladjah, kjer je za takšne namene na voljo zelo malo prostora. V-BAT lahko brez prekinitve ostane v zraku tudi več kot 12 ur, zato je primeren tudi za daljše misije. Dodatna prednost navpičnega vzletanja je, da obstoječih ladij za njegovo uporabo ni treba predelati.
Novo floto dronov bodo kmalu začeli uporabljati tudi pri dejanskih operacijah. Na Tajvanu upajo, da bo Kitajska zaradi nje temeljiteje premislila, ali naj v bližini otoške države izvaja vojaške operacije v »sivi coni«. Ali bo takšna flota delovala odvračalno ali pa bo le prilila olje na ogenj, bo pokazal čas.
