Poznate občutek, ko opolnoči rečete »še en krog, pa grem spat«, nato pa nenadoma ugotovite, da je že šest zjutraj in da z vsem svojim imperijem ravno odhajate v vojno? To je slavni sindrom »še en krog« (one more turn) in v svetu videoiger je malo žanrov, ki znajo čas pogoltniti tako neopazno kot strategije 4X.
Igre, ki temeljijo na četverici eXplore, eXpand, eXploit, eXterminate, igralcev ne zabavajo zgolj, ampak jih skoraj hipnotizirajo. Kdor je pred nekaj desetletji enako doživljal ob Civilization 2 ali Master of Magic, ve, da se to do danes ni spremenilo, kadar nam pride pod roke res dobra igra 4X. A kaj ta kompleksen, pogosto suhoparen žanr dela tako nepozabno privlačen? Odgovor se skriva v psihologiji uspešnosti in nagrajevanja ter v zasnovi iger.
Igre 4X vzdržujejo neprekinjen sistem nagrajevanja, ki mu manjkajo naravne točke za premor: ko končate gradnjo, v naslednjem krogu pozornost zahteva spopad na vaših mejah, ko končno dosežete že dolgo zaželeno tehnološko stopnjo, želite nadgraditi svoje enote ali mesta. Veriga odločitev se nikoli ne konča; vsaka opravljena naloga takoj rodi tri nove izzive, naši možgani pa ves čas delujejo v stanju »kmalu bom dosegel cilj«, kar je za dobro videoigro vsaj tako popoln recept kot za iz dneva v dan kopičeno pomanjkanje spanca.
V zadnjih letih smo bili priča zanimivemu premiku paradigme: razvijalci so ugotovili, da poleg ogrodja, ki temelji zgolj na strategiji in upravljanju virov, potrebujejo še nekaj drugega. Vse večji poudarek sta dobila pripovedovanje zgodb in atmosfera, toge zgodovinske okvire pa je zamenjala gradnja imperija, osredotočena na doživetje, in svojski, na prvi pogled nenavadni svetovi, kjer se različni narodi in rase ne bojujejo le z enotami druge barve, ampak delujejo po drugačnih mehanikah in pravilih.
Ko je leta 2014 izšel prvotni Endless Legend, je bilo že na začetku mogoče slutiti, da žanr strategij 4X čaka korenita preobrazba. Amplitude Studios je dokazal, da je igra gradnje imperija precej več kot kopica statistik, števcev virov in šestkotnih polj. Veliki vzornik in prelomna igra žanra, Civilization, je tisto leto izdal Beyond Earth, peti del serije (Civilization V) pa je izšel leta 2010, tako da je bilo na trgu dovolj prostora tudi za kaj novega.
Zgodba umirajočega planeta Auriga, odlično zasnovane asimetrične frakcije ter melanholično, a očarljivo in bogato podrobnosti izdelano avdiovizualno doživetje so postavili letvico visoko, na vrnitev v ta čarobni, a neizprosni svet pa smo morali čakati dolgih dvanajst let. Veliko vprašanje se seveda ponuja samo od sebe: ali je francoskemu studiu, ki si je neodvisnost povrnil leta 2024, uspelo preskočiti pričakovanja, ki jih je sam postavil pred več kot desetletjem?
Ko se zakopljemo v kampanjo, hitro vidimo, da je Auriga živ, dihajoč in organski svet, v katerem vreme, viri, različni tipi terena, voda, živali in žive, gibljive enote ustvarjajo očarljivo igralno okolje, zemljevid pa je predstavljen kot enoten ekosistem. Za Amplitude značilna umetniška ustvarjalnost in čist, moderen uporabniški vmesnik tvorita skladno celoto ter igri dajeta pregleden, živahen, a ne moteče pretiran okvir.
Jedro igre Endless Legend 2 pa so še vedno radikalno asimetrične frakcije. Raznolikost ne pomeni, da en narod dobi nekaj bonusa pri proizvodnji surovin, drugi pa hitreje izuri lokostrelce, ali da človeške frakcije v zelo različnih okoljih in z različno tehnologijo ne bi mogle biti zanimive ali edinstvene, ampak je tu celotno upravljanje frakcij zgrajeno na drugačnih temeljih, kar je veljalo že v prejšnjem delu. Spopad je razburljiv in do neke mere nepredvidljiv, saj se med nasprotujočimi si imperiji bojujejo stroji, ki jih vodi umetna inteligenca, civilizacije izmed zvezd, »zergom« iz igre Starcraft podobna bitja, skrivnostna kamnita bitja puščavskih prebivalcev in druge manjše frakcije. Vsaka igralna civilizacija zastopa radikalno drugačno filozofijo, edinstven gospodarski model in posebno vojaško doktrino.
Frakcija Kin of Sheredyn, ki jo priporočamo tudi začetnikom, je denimo bojevita in disciplinirana, svoja mesta spreminja v neprebojne trdnjave, po potrebi pa na površje usmeri uničujoče udare starodavnih orožnih sistemov, ki krožijo v orbiti planeta. Na drugem koncu palete najdemo frakcije, ki so globoko povezane z naravo ali pa naravnost grozljive. Spiritualistični Aspects se na primer opirajo na agresivno širjenje koral in po zemljevidu spletajo organsko omrežje, s katerim lahko podpirajo svoje enote tudi sredi sovražnega ozemlja.
Seveda ne manjka niti žuželkam podobnega Necrophagea, ki se prehranjuje z biomaso drugih frakcij, v zemeljsko skorjo vrta gnezda in obsežne sisteme rovov, od koder nepričakovano privrejo na plano ter premagujejo ogromne razdalje, da napadejo sovražnike. Če nam nobena od skrbno ustvarjenih frakcij ne bi povsem ustrezala, lahko v sistemu za ustvarjanje frakcij po mili volji izbiramo med različnimi lastnostmi, enotami in sposobnostmi ter tako ustvarimo svojo.
Najupravičenejša kritika predhodnika se je nanašala na bojni sistem in taktično globino, kjer se mora nadaljevanje vsekakor izboljšati. Studio je na številnih področjih preoblikoval mehaniko bojev, enot in sinergij. Junake razvijamo z elementi igranja vlog, vendar ima vsaka enota svoje lastnosti, vsako neherojsko enoto pa je mogoče nadalje razvijati, tudi v več smereh. Tako lahko iz navadnih lokostrelcev nastane Heavy Archer, ki lahko še močneje napade z večje razdalje, ali hitrejši Bloodletter, ki z veliko verjetnostjo zadene kritični zadetek. Pomen reliefa je postal ključen, saj lahko že dobro branljiv prelaz, višinska prednost ali ustrezno kritje samo po sebi odloči izid posameznega spopada.
Tudi elementi iger vlog so dobili precej večjo vlogo, zato se novačenje, upravljanje in prilagajanje junakov zdaj organsko prepleta z gradnjo imperija. Junaki naše frakcije so liki z izjemno bojno vrednostjo, ki na čelu vojsk ali kot upravitelji mest ne delijo le suhoparnih statističnih bonusov. Z zbiranjem izkušenj in napredovanjem po stopnjah osvajajo nove sposobnosti, uporabne na bojišču in pri razvoju mest, oblikujejo zapletena razmerja (v obliki prijateljev in spremljevalcev) ter se z opremo, pridobljeno med nalogami in v dungeonih, krepijo. Večji pomen so dobile tudi naloge, lastna razvojna zgodba oziroma izvor posamezne frakcije, k ponovni igrivosti pa pripomore tudi to, da lahko zaradi svojih odločitev prehodimo različne veje nalog in zgodb.
Če povzamemo, lahko rečemo, da je Endless Legend 2 zelo posrečen, raznolik in dovolj kompleksen, razburljiv sodoben strateški naslov, ki upravičeno prejema veliko pohval. Spretno združuje klasično gradnjo imperija in taktične bitke, pripovedovanje zgodb ter razvoj junakov in enot pa sta pomemben, dobro uglašen in polnovreden del celote. Dobra novica je, da Endless Legend 2 odlično zna ljubitelje strateških iger za cele tedne, če ne celo mesece prikleniti pred zaslone – slaba novica pa je prav ista, zato naj vsak pazi na spanec in poskrbi, da se med posameznimi seansami gradnje imperija in vojaških pohodov dovolj spočije!
