BARVNO NATANČEN ZASLON 5K, NE SAMO ZA UPORABNIKE IMACA - ASUS PROART PA27JCV - TECH VIBES

Z leti so se pojavile vse kakovostnejše tehnologije plošč in vse višje ločljivosti, dober primer je PA32UCXR, ki sem ga predstavil pred približno dvema letoma in je bil zaslon 4K Mini-LED, in sicer z avtomatsko kalibracijo zahvaljujoč vgrajenemu motoriziranemu kolorimetru. Čeprav tudi predmet mojega zdajšnjega testa ni v začetnem razredu, take dodatne opreme nima, v zameno pa je njegova cena precej prijaznejša. To pa ne pomeni, da nima posebnosti, dovolj je pomisliti na visoko pokritost barvnih prostorov ali na ločljivost 5K, ki pri 27-palčnem monitorju zahtevnim uporabnikom obljublja brutalno podrobnost in ostrino.

Embalaža in dodatki

Običajni rjavi karton prekriva edinstven vzorec ProArt, na konkretni izdelek pa opozarja le naknadno nalepljena nalepka. Doživetja prvega odpiranja tokrat nisem mogel imeti, saj gre zagotovo za testni primerek, ki ni bil prvič pri meni. Zato nisem mogel biti povsem prepričan o prvotni notranji razporeditvi, prav tako v škatli nisem našel napajalnega kabla, ki je priložen trgovskim primerkom.

Kljub temu je ob odprtju oblikovan kartonski element varoval vrat in podstavek monitorja, tu pa so tudi kabel HDMI in kabel Type-C ter vrsta obveznih papirnatih prilog. Pri ProArtu pa med obvezne dodatke ni sodil le ekskluzivni zahvalni listek, ampak tudi poročilo o barvni kalibraciji, ki kupce obvešča o rezultatu tovarniške kalibracije.

Število in vrsta dodatkov se sicer lahko razlikujeta glede na regijo, a znotraj EU je z veliko verjetnostjo zagotovo priložen ta odličen kabel HDMI 2.1 in kakovosten kabel Type-C, ki zmore oddajati 96 W in podpira tudi način DisplayPort Alt. Klasičnega kabla DisplayPort pa ni zraven, vendar bo večini za začetek verjetno zadostoval tudi ta komplet.

Oblikovanje in zgradba

PA27JCV ima podobne stilske poteze kot PA32UCXR, pri čemer mislim na spodnji okvir, ki vključuje tudi upravljalne gumbe, na zadnje ohišje monitorja ter na izvedbo vratu in podstavka. Te so, če odmislimo barvo, skoraj enake kot pri aktualnem modelu, zanje pa je torej značilna predvsem kovinska osnova in plastično zunanje ohišje ter elegantno minimalističen videz z zaobljenimi robovi.

Kakovost materialov je tudi tokrat izrazito dobra, izdelava pa v celoti zahtevna, čeprav vrsta gumbov v spodnjem desnem kotu, razen gumba za vklop in upravljanje v slogu štirismernega joysticka, deluje nekoliko retro. Če pogledamo od spodaj, tudi spoji in oblike morda niso povsod v veselje očem, a tu ne gre za kategorijo enega milijona. Gibljemo se precej pod 300 tisoč forintov, teh podrobnosti pa bomo gledali zelo redko, celotna podoba pa je zahtevna.

To v veliki meri velja tudi za podstavek in vrat. Podstavek zavzame razmeroma malo prostora in je raven, hkrati pa monitorju zagotavlja odlično ravnovesje, več od tovarniškega podstavka pa ne pričakujem. Vrat omogoča dvigovanje in vrtenje, celo poln način PIVOT, kar je pri nekaterih delovnih tokovih dobrodošla možnost.

Sestavljanje je brez vijakov, podstavek in vrat se spojita z vgrajenim pritrdilnim vijakom, za zadnjo stran monitorja pa bo potreben še poseben element, ki je dobil edinstven mehanizem zaklepanja, tako da je zagotovljeno, da ga je mogoče razstaviti le, če to tudi želimo. Nato se z enim klikom pritrdi na zadnjo stran monitorja, pri razstavljanju pa nam pomaga sprožilni gumb. V osnovi je to intuitivna in razmeroma preprosta rešitev, čeprav ne najpreprostejša, kar sem jih srečal.

Morda je bila odprtina za urejanje kablov edina opazna podrobnost, ki ni popolna. Ta zadržan, eleganten videz nekoliko pokvari, da urejanju kablov pomaga le luknja v spodnjem delu vratu. Najbolje bi bilo, če bi jih po priključitvi lahko takoj skrili zadaj, da bi jih od spredaj videli čim manj. Ni velika pomanjkljivost, mene npr. pogled na kable ne moti, a zagotovo so ljudje, ki na take stvari zelo pazijo.

Meni se najbolj čudno zdi prisotnost vgrajenega para zvočnikov, ki ga pri tako namensko usmerjenem monitorju in izdelčni seriji imam za povsem odveč. Njihova zmogljivost je tudi z najboljšo voljo bolj povprečna, ločenega gumba za glasnost pa nimajo, zato se pri hitrem posegu lahko zanesemo kvečjemu na gumbe za upravljanje predstavnosti na tipkovnici ali na kombinacije tipk (čeprav je slednje splošno pri monitorjih z zvočniki).

Je pa tu tudi nekaj, kar je za razliko od drobnih zvočnikov izrazito uporabno, in sicer vrata USB. Najprej, ponudba priključkov na zadnji strani je izrazito impresivna, skoraj zadovolji vse potrebe, še zlasti, če poleg štejemo še dva dodatna na levem robu okvirja, ki sta dostopna od spredaj. Izdelek ima sicer vgrajen napajalnik, zato potrebuje le običajen računalniški (C13) napajalni kabel, ki je seveda priložen paketu.

Večina vhodno-izhodnih priključkov je na zadnji strani monitorja. Na levi strani vrsto odpirajo napajalni priključek, gumb za vklop in ključavnica Kensington. Na desni strani je 1 vhod HDMI 2.1 in 1 vhod DisplayPort 1.4 (oba podpirata ločljivost 5K/60 Hz), poleg dveh vrat USB-C. Levi podpira način DP Alt in 96-vatno napajanje, drugi pa je služil le prenosu podatkov. Poleg tega sta še zvočni priključek in dve vratci USB 3.1 Gen1 Type-A downstream.

Prisotnost 96-vatnih vrat je sama po sebi hvale vredna, prav tako to, da medtem ko na sodobnih prenosnikih že skoraj izključno format Type-C zagotavlja kakršen koli prenos signala, tu dobimo vse tri relevantne možnosti, kar je velika pozitivna lastnost naprave. To dopolnjujejo sprednja vrata USB-C in USB-A, ki omogočajo udoben in hiter dostop, tako da nam za hiter dostop do vsebine SSD-ja ali ključka USB ni treba brskati po zadnji strani računalnika ali monitorja.

Monitor ima tudi funkcijo Auto KVM, ki omogoča priključitev dveh ločenih računalnikov (na primer Maca in računalnika z Windows) na monitor, in to tako, da lahko oba upravljamo z istim parom tipkovnice in miške. Signale zunanjih naprav, priključenih na zvezdišče USB, samodejno preusmeri k viru trenutno prikazanega video signala. Udobno je, deluje, super.

Lastnosti in zmožnosti

Najprej velja omeniti ločljivost 5K, ki je lahko precej nenavadna za vse, ki delajo predvsem v okolju Windows. Ta ločljivost je namreč bolj značilna za Applove naprave, kjer jo je bilo mogoče najti že leta 2014 v prav tako 27-palčnem modelu iMac Retina 5K. Čeprav njihovih računalnikov v celoti ta ločljivost še vedno ne zaznamuje, je pri samostojno kupljivih zaslonih Studio Display v več primerih to največja nativna ločljivost.

Kdor torej uporablja Mac in pri delu daje prednost programski opremi, zasnovani posebej za iOS, se je lahko navadil na uporabniški vmesnik, optimiziran za visoko ločljivost in gostoto slikovnih pik 218 PPI. Zaradi posebnega skaliranja uporabnika pri nižjih ločljivostih, tudi pri 4K, pričaka slabo optimizirano delovno okolje z manj uporabnega delovnega prostora in prevelikimi elementi, da ne govorimo o tem, da je pri ločljivosti 5K ob v celoti prikazani vsebini 4K še prostora za upravljalne elemente programov za montažo ali urejanje.

Seveda slednje velja tudi za uporabnike računalnikov z Windows, torej pri delu vsak veliko pridobi z dodatnim prostorom zaradi višje ločljivosti. Da ne govorimo o tem, da se nam ponuja tako ostra slika, na kateri se tudi najmanjše črke prikazujejo osupljivo ostro, kar je prijetno za oči in močno poveča uporabniško izkušnjo.

Plošča 5K, uporabljena tu, v resnici ni nativno 10-bitna, ampak uporablja tehnologijo 8 bit + FRC. Pri brskanju po seznamu specifikacij lahko to na prvi pogled sproži nekaj odpora, vendar ne škodi vedeti, da plošče s podobno visoko ločljivostjo, ki so resnično 10-bitne, ne stanejo od 300 tisoč forintov naprej. Še več, tudi nikakor ne poceni zasloni Retina računalnikov iMac, ki so zelo priljubljeni tudi med video montažerji, delujejo z 8 bit + FRC.

To je kompromisna rešitev, ki jo napredna tehnologija FRC in seveda temeljita kalibracija lepo izravnata. Zato tovarniško predkalibriran PA27JCV v svoji kategoriji ne pušča veliko pripomb. Povprečen uporabnik razlike verjetno nikoli ne bi opazil, tudi med bolj ali manj profesionalnimi uporabniki pa mnogi uporabljajo podobno, za čemer Asusov izdelek nikakor ne zaostaja.

To je manj res za osvetlitev plošče, ki ni OLED, a tudi ni mini-LED, temveč le klasična Edge-LED, kar ne pomeni le, da moramo pozabiti na dovolj kontrasten HDR, ampak tudi, da lahko računamo na nekaj oblačenja, zanjo pa je značilen tudi minimalen IPS glow.

Pojav še zdaleč ni tako moteč kot nekoč ali pri kakšni skrajno poceni plošči, a tehnologija ima še vedno svoje meje, zato tudi ta naprava pojava ne odpravi povsem. Na splošno je homogenost črne površine dobra, tako imenovani oblaki pa so prisotni le minimalno in rahlo, seveda jih lahko opazimo, če se res osredotočimo, a splošnega dela in uporabe resneje ne bodo motili.

Proizvajalci tudi pri cenejših izdelkih pogosto skušajo paziti na zmanjševanje odsevov, tu pa sem naletel na povsem dobro rešitev. Tako imenovani protiodsevni premaz LuxPixel AGLR (Anti-Glare, Low-Reflection) je ena od proizvajalčevih novosti! Njegov namen je bil združiti prednosti klasičnih mat in sijajnih (glossy) zaslonov, pri tem pa opustiti njihove slabosti, kolikor je to mogoče.

Res je, da svetlobe studijskih luči ne more narediti nevidne, vendar nanesena plast svetlobo mehko razprši po površini zaslona, zato monitor dolgoročno precej manj utrujajo oči. To počne tako, da v osnovi ne pokvari slike, nima opaznega negativnega vpliva na prikazane barve in belino, kar se pri splošnejših rešitvah dogaja, poleg tega je bilo odtise prstov precej lažje obrisati kot z prej preizkušenih monitorjev!

Čeprav ima tudi certifikat VESA DisplayHDR 500 (največja svetilnost lahko kratek čas doseže 520–550 nitov), zaradi pomanjkanja local dimminga vsebina HDR ne nudi prave dinamike – zaslon se na celotni površini posvetli ali potemni hkrati. Hkrati pa v primerjavi s ploščami IPS presenetljivo dober statični kontrast med 1400:1 in 1550:1 izboljšuje celotno podobo. Črne se v temi še vedno zdijo rahlo temno sive, a je to v kategoriji IPS med boljšimi rezultati.

Prvovrstno orožje modela - poleg ločljivosti in gostote slikovnih pik - pa je vendarle barvna zvestoba. Z laičnim očesom je to precej težko oceniti, vendar tovarniška kalibracija poskrbi, da je izdelek že po prvi namestitvi, brez dodatne kalibracije, primeren tudi za color grading ali tiskarsko pripravo.

Ni zadušenih temnih podrobnosti (black crush) ali izžganih svetlih tonov, prav tako se bele površine ne zdijo moteče rumenkaste (tople) ali modrikaste (hladne). Ne zaznamuje ga prenasičenost ali potlačenost, tudi uporabniki, vajeni Applovih zaslonov, pa ne bodo razočarani, ko gre za DCI-P3, ki je pri video montaži posebej pomemben.

Upravljanje in OSD

Čist videz sprednje plošče nekoliko pokvari skupno 7 fizičnih gumbov, čeprav je morda res, da so, če jih potrebujemo, tako nekoliko udobnejši, kot če bi bili na zadnji strani monitorja. Najpomembnejši je tudi tokrat morda 5-smerni gumb joystick (gor, dol, levo, desno in klik), s katerim se premikamo po meniju OSD, a niso povsem neuporabni niti gumbi, razvrščeni levo od njega, od katerih sta 3. in 4. prilagodljiva, 5. je izbirnik vhoda, 6. pa je sam gumb za vklop.

Sam OSD je precej čist in dobro obvladljiv meni. Na prvi pogled se morda ne razlikuje veliko od običajnega, a tu je proizvajalcu nekako uspelo predstaviti udoben, intuitiven in pregleden vmesnik, ki se mi je med podobnimi upravljalnimi vmesniki nekoliko izstopal. Hitro se odziva, kar je izrazito dobra izkušnja, zlasti če nameravamo v njem pestiti veliko nastavitev.

Če smo že vse nastavili, a bi kasneje nekaj stvari še spreminjali, lahko to z aplikacijo ASUS DisplayWidget Center storimo tudi z miško. Ta aplikacija za prenos je splošneje opremljena, a še vedno ponuja številne bistvene nastavitve kot alternativa nekoliko bogateje opremljenemu vgrajenemu OSD-ju.

Ali ga potrebujem?

Asus je na delovno mizo postavil izrazito korekten zaslon, ki se namesto na učinkovite zunanjosti osredotoča na funkcije in zmožnosti, zveste seriji ProArt. Če pri svojem delu cenimo, da se lahko tudi na tej 27-palčni diagonali poigravamo s površino ločljivosti 5K pri precej visoki gostoti slikovnih pik, se te specifikacije PA27JCV ne bodo zdele tako nenavadne. Še posebej ne, če smo uporabniki iMaca, ob katerem se zdi to izrazito dobro ovrednoten dodatek.

Serija je neizpostavljajoča, a v osnovi zahtevnih in čistih stilskih potez, ki jih spremlja vrsta dobrih lastnosti, ki lahko pomenijo svojevrstno kompromisno rešitev za tiste, ki si poleg začetnega razreda želijo visoke ločljivosti in barvne natančnosti, a se ne želijo podati v cenovni razred pol milijona ali milijon forintov. Ponudba priključkov, ki zadovolji vse potrebe, skupaj z zmogljivim USB-C in sprednjimi vrati poleg osnovnega namena naredi izrazito uporabno napravo, hkrati pa je odlična alternativa podobnim, dražjim Applovim zaslonom. S tehnologijo brez odsevov so poleg tega v igro vrgli še inovacijo!

Čeprav ni kontrasta ravni OLED, so barve odlične, plošča pa je kalibrirana in pripravljena na profesionalno delo, vendar ni povsem brez otroških bolezni, značilnih za IPS. V zameno ju površina brez odsevov in svetilnost nad 400 nitov prav tako izpostavljata med tradicionalnejšimi kosi, zato kdor je pripravljen na nekaj kompromisa, dobi zahteven model, blagoslovljen s profesionalnim upravljanjem barv, ki je dobra izbira ob računalniku in iMacu, za delček cene zaslonov 5K, ki so na voljo za slednjega.