MAJHEN KORAK NAPREJ? NOVA GENERACIJA PRINAŠA 4000 HZ POLLING RATE - STEELSERIES AEROX 3 WIRELESS - TECH VIBES

V našem studiu je bilo že več njihovih izdelkov, sam pa sem skozi leta kupil in uporabljal več njihovih slušalk, imel pa sem priložnost tudi z vsaj eno njihovo miško. Tako njihovih naprav nisem preizkušal le v okviru Tech Vibes, temveč sem o njih pridobil tudi dolgoročnejše izkušnje. Seveda je med nakupi večine njihovih izdelkov minilo več let, med serijami pa so bile generacijske razlike, zato je nastala slika precej mešana.

Gotovo pa je, da sem se leta 2023 tu že ukvarjal z njihovim modelom Aerox 3 Wireless, ki je takrat pustil kar prijeten vtis, zdaj pa sem še pred uradno izdajo lahko položil tačke na drugo generacijo, ki kmalu izide. Čeprav je osnovni model od časa do časa dobival nove izdaje s posebno barvo, je prvotno izšel proti koncu leta 2020, zato izid nove različice sploh ni neutemeljen, od te pa sem si lahko ogledal kar dve barvni različici.

Embalaža in dodatki

Proizvajalec razmišlja o precej enotni zasnovi, njegove izdelke je mogoče prepoznati že z razdalje, vsaj tisti, ki so se v zadnjih letih srečali z enim od njih. Proizvajalčeva priljubljena osnovna barva je oranžna, vendar je očitno ne zahteva nujno, poševni trak za fotografijo izdelka pa je že vrsto let ponavljajoči se oblikovni element.

Embalaža sama je sicer nespremenjeno kakovostna: masiven karton, penasta blazinica, ki pritiska na notranji strani pokrova, in skoraj vsi pomembni podatki, ki se lahko pojavijo ob izdelku, na straneh škatle. Miško so mi poleg tega poslali kar v dveh barvah, tako da sem lahko kot starega znanca pozdravil nazadnje testirano izvedbo GHOST, ogledal pa sem si tudi izvedbo z zelo zgovornim domiselnim imenom MAGENTA HAZE, ki vabi igralke.

Verjetno gre za primerka, poslana posebej za testiranje, kajti čeprav sta bili obe embalaži povsem neodprti, sem običajno informativno brošuro našel le v eni. Ne vem, kakšen je načrt glede različic, ki se prodajajo na Madžarskem, a če bi se kdo spoznavanja lotil s to knjižico, mu je morda pomembno, da v njej nisem našel madžarsko pisanih strani.

Kar zadeva dodatke, so popolnoma isti kot prejšnjič. Najprej je tu prijetno upogljiv kabel USB, ki se na računalnik priklopi z USB-A, na miško pa z USB-C. Žica je torej dovolj upogljiva in seveda ima tekstilni oplet.

Poleg tega je priložen USB-C dongle oziroma oddajno-sprejemna enota, ki skrbi za povezavo 2.4 GHz, tudi tokrat pa dobimo adapter s priključkom C na obeh koncih, tako da lahko, če želimo imeti dongle čim bližje miški, to storimo s kablom in adapterjem. Rezervnih drsnih ploščic, nalepk in podobnih malenkosti (tudi tokrat) ni bilo zraven.

Oblika in strojna oprema

Na prvi pogled ne bi rekel, da je med prejšnjo in novo različico resnejša razlika, a nekaj malenkosti lahko opazimo že s prostim očesom, vsaj če imamo odličen spomin ali ju postavimo skupaj. Mislim predvsem na teksturo kolesca, ki je tokrat namesto teksture, podobne avtomobilski gumi, dobilo nekakšne tradicionalne gube, vodoravne črte.

Oblika in forma sta sicer predhodniku skoraj do pretiravanja podobni, z barvami so se le malo poigrali, celo izrezi mrežaste teksture, ki spominja na čebelnjak, so na istih mestih. Nespremenjena sta tako oblika kot položaj gumba za vklop in izbiro povezave, ki od leve proti desni omogoča preklapljanje med položaji Bluetooth, žično oziroma OFF in 2.4 GHz.

Če pogledamo natančneje, so se nekoliko spremenile tudi mere, saj je skoraj 10 mm širša in 16 mm višja od prejšnjega modela. Poleg tega so le nekoliko spremenili drobno barvno okrasitev na levem gumbu, tokrat poleg majhnega emblema SteelSeries niso narisali valovite črte.

V primerjavi z obema modeloma GHOST vidimo še manjše spremembe, kot so zamenjava belih drsnih ploščic z svetlo modrimi ter zamenjava stranskih gumbov in izbirnika DPI iz bele v sivo, tako da so zdaj usklajeni s kolescem, ki je bilo sivo že prej. V magenta različici je vse enake barve, le ohišje je zaradi prosojnosti nekoliko svetlejšega odtenka kot gumbi in kolesce.

Poplava RGB-svetlobe je seveda neizogibna osnovna lastnost, ki jo učinkovito ohišje, prepustno za svetlobo, še dodatno okrepi. Tricono osvetlitev je torej ostala stara, po želji pa jo lahko tudi izklopimo, za boljšo avtonomijo, vse to pa še naprej počnemo med drugim z odlično programsko opremo za računalnik.

Kar se torej ni spremenilo, je mrežasto, zračno ohišje, ki naj bi bilo v osnovi odgovorno za peresno težo, a miška še vedno tehta 68 gramov, kar dandanes sploh ni več tako lahko, nekateri jo morda celo štejejo za pretežko. Zadeva je zanimiva tudi zato, ker različica Gen2 obvlada nekaj novih trikov, in sicer trikov, ki požirajo avtonomijo, in ki jih niso zares poskušali nevtralizirati, na primer z lažjim ohišjem in baterijo večje zmogljivosti. Vsaj nič ne kaže na to, čeprav je res, da o bateriji ni podrobnejših informacij.

To seveda ni nujno neodpustljiva lastnost, saj so miške SteelSeries v osnovi najljubše kompetitivnih igralcev FPS in težko je najti življenjsko situacijo, v kateri ne bi našli nekaj izgubljenih minut za polnjenje miške, še posebej, ker jo je mogoče uporabljati tudi z žično povezavo oziroma med polnjenjem. V zameno so proizvajalčevi senzorji TrueMove precej uravnoteženi senzorji, uglašeni na hitre gibe, in uporabniki pri novem Aeroxu 3 dobijo še več, še boljšega.

Ena od novosti, ki jo je mogoče izmeriti tudi v številkah, je senzor z 26.000 DPI namesto prejšnjih 18000, ki sicer še vedno ponuja hitrost 400 IPS in pospešek 40G, zahvaljujoč naprednejši brezžični povezavi pa obeta kar prepričljive vrednosti. To je druga posodobitev: medtem ko je v žičnem načinu polling rate, torej vzorčenje, ostal pri 1000 Hz, lahko ob preklopu na radijsko povezavo že izbiramo med načini 2000 in 4000 Hz.

Vendar to ima svojo ceno. Natančneje, 120-urna avtonomija, ki je pri polling rate 1K izrazito prepričljiva, ob preklopu na 4K takoj pade na največ 35 ur. To je sicer še vedno skoraj poldrugi dan neprekinjene uporabe, vendar gre za precejšen padec. To je nekakšna dilema napol polnega ali napol praznega kozarca, saj tudi vzorčenje 1000 Hz ne pomeni srednjeveških razmer, medtem ko je 4000 Hz že kar lep skok, četudi ne doseže 8000 Hz, ki je dandanes največ, kar je na voljo pri mainstream miškah.

Čeprav nova različica Aeroxa 3 zaostaja za zmožnostmi ponudb najvišjega razreda, je še vedno zlahka ena od močnih ponudb srednjega razreda, ki pa v zameno ne bo stala toliko kot vrhunski glodalci.

Sicer je zelo prijetna lastnost odpornost proti prahu in vlagi IP54, ki si zasluži omembo ne le zato, ker je zaradi luknjastega ohišja še posebej ogrožena. Kdor je kdaj polil kakršno koli tekočino po miški ali tipkovnici, ve, kako neprijetno je izgubiti priljubljeno periferijo. No, pred lepljivostjo sirupaste kole ta morda miške ne obvaruje, a obstaja dobra možnost, da bo Aerox 3 še naprej deloval, če nezgodo s tekočino pravočasno obravnavamo.

Programska oprema in izkušnje

Ena največjih adutov SteelSeriesa je odlično upravljana programska podpora, ki jo že dolga leta nudi v obliki namizne aplikacije GG. Aplikacija, ki združuje več funkcij in podkomponent, ponuja možnosti nastavitev za skoraj vse proizvajalčeve izdelke, pri slušalkah pa naše možnosti niso omejene na proizvajalčeve izdelke, saj z njo lahko uredimo zvok katere koli naprave.

Aerox 3 Wireless Gen 2 je na srečo prepoznala takoj, že pred izidom, ponudila pa je celo sveže vdelano programsko opremo, ki jo je brez težav namestila in mi brez ponovnega zagona omogočila nadaljevanje uporabe miške.

Dodaten plus je vgrajen pomnilnik, tako da je različne nastavitve in profile mogoče shraniti in do njih dostopati tudi brez spletne povezave in prijave v profil. Čeprav bi bilo dobro uvesti tudi lažjo, brskalniško alternativo, recimo samo z bistvenimi funkcijami, saj je aplikacija GG, nameščena decembra 2024 in od takrat posodabljana, pri meni trenutno zasedla skoraj 1 GB. GG sam je torej med uporabnejšimi aplikacijami, še posebej ob upoštevanju Sonarja, ki ponuja zakladnico zvočnih nastavitev, a upajmo, da te zahteve po prostoru ne nameravajo preseči.

Res je tudi, da so lahko številni moduli in odpirajoča se okna nekoliko preobremenjujoči, a pomanjkanje preglednosti nadomešča z obilno funkcionalnostjo. Tu najdemo že kar znane stvari, saj je programirljivih vseh šest gumbov, vključno z gumbom za izbiro DPI, ki mu lahko odvzamemo to uporabno funkcijo, če bi miško recimo uporabljali za delo in bi želeli, da pomemben ukaz ali funkcijo vsekakor opravi miška.

Tu je Low power mode, kjer lahko miška pri stopnji napolnjenosti, ki jo določimo sami, preklopi na način 125, 250 ali 500 Hz, da jo zvlečemo do naslednjega polnjenja. Nastavimo lahko, kdaj naj preide v pripravljenost oziroma način spanja; stabilnost radijske povezave lahko izboljšamo za ceno večje porabe; premikanje kazalca prek Bluetootha pa lahko prav tako natančneje nastavimo zaradi časa delovanja baterije.

Natančneje je mogoče nastaviti in prilagoditi udobju tudi upravljanje in gibanje, pri čemer mislim na to, v kakšnem kotu držimo roko, koliko naj se miška ozira na manjše premike, da so črte bolj gladke, pa tudi silovit odziv kolesca lahko omilimo, tako da se odločamo med natančnejšim in hitrejšim preklapljanjem.

Če to ni dovolj, lahko kalibriramo celo stopnjo pospeška, če ga seveda ne imamo popolnoma izklopljenega, v vsakem primeru pa lahko narišemo krivuljo občutljivosti, obstaja pa tudi možnost, da se prilagodi natančno oblikovanim nastavitvam naše prejšnje miške, vsaj kar zadeva občutljivost.

In seveda je tudi RGB temeljito prilagodljiv, in sicer vsaka od treh con (spodnja, srednja in zgornja) posebej. Večina možnosti je na voljo pod menijem Engine / Prism, tu imamo na voljo intenzivnost, velikost, hitrost in še več lastnosti, s katerimi lahko natančno uglasimo obnašanje vgrajenih luči miške. Moja najljubša funkcija pa je bila preprosta možnost, ki je izklopila svetlobo, ko je miška v gibanju, in jo spet vklopila, ko je obmirovala.

Med uporabo

Če sem povsem iskren, so se moji dnevi (leta) s kompetitivnimi strelskimi igrami že končali. Medtem ko smo takrat iz pisarniške miške za nekaj tisoč forintov iztisnili vse, bi danes težko dovolj izkoristil tako občutljivo in hitro napravo, kot je ta. Ure igranja z modelom Aerox 3 Wireless so bile prepričljive, in nič manj prepričljiv ni bil čas, preživet z Gen 2.

To, da sam razlike med 1000 in 4000 Hz zares ne znam izkoristiti, pomeni samo, da sem verjetno prestar za ta žanr, in to, kar mladi igralci prinesejo z refleksi in energijo, lahko jaz največ nadomestim z nekaj rutine.

Kljub vsemu temu sem v posamezne tekme Counter-Strike 2 skočil, kot da bi vedno uporabljal to miško, in nekaj znojnih ur v Doom Eternal je minilo, kot da ne bi igral na težavnostni stopnji Ultra Violence. Gibi so bili gladki in natančni, vsaj kolikor so dopuščale moje sposobnosti.

Gotovo je, da je bila miška SteelSeries za mojo razmeroma majhno roko tudi tokrat izrazito udobna, pri natančnosti ali odzivnem času pa nisem mogel najti napake, a mislim, da bodo slednjemu kvečjemu našli napako maksimalisti in igralci, obdarjeni z refleksi stroja. Resnično razliko bi gotovo lahko izmerili s kakšnim profesionalnim naborom senzorjev, jaz pa se zadovoljim s tem, da je to, kar je bilo doslej dobro, zdaj nekoliko še boljše, v veselje vseh, ki jim je pomemben npr. polling rate, dvignjen na 4000 Hz.

V načinu 4K pa se je stopnja napolnjenosti vidno zmanjšala, zato predlagam, da na način 4K preklopimo šele, ko začnemo igrati, in se ob izhodu pogumno vrnemo v varčevalni način oziroma jo ob odmoru damo na polnilnik. Polnjenje samo traja od 0 % približno 80 minut.

Ali to potrebujem?

Resnica je, da SteelSeries očitno ni želel veliko spreminjati preverjene formule, vendar je tudi res, da je Aerox 3 v zadnjih približno 5 letih našel številne oboževalce, naj gre za žični model ali model Wireless, ki podpira tudi žično uporabo. Kljub temu pa na videzu ni spremenil v bistvu nič omembe vrednega, vključno z vdelanim predalom za USB dongle, ki ga tudi tokrat nisem našel na ohišju miške. Prave inovacije torej ni bilo, številne miške in proizvajalci uporabljajo modernejše in svežejše rešitve.

Kljub temu lahko rečem, da komur je všeč kombinacija simetrične oblike, prijetno mat površine in teže 68 gramov, ne bo razočaran tudi nad izdajo Gen 2. Avtonomijo in zmogljivost je mogoče precej podrobno prilagoditi, natančnost in hitrost sta odlični, drsne ploščice odlično drsijo, pa še zaščita IP54 je tu. Po mojem mnenju si zasluži nagrado za razmerje med ceno in vrednostjo, saj je ostala pri ceni okoli 30.000 forintov, torej še vedno pod 40.000 forintov, kot njen predhodnik.

Poleg tega Gen 2 ni znal pokazati kaj novega, dongle USB pa mu lahko največ priključimo tako, da mu ga zataknemo v nos, kar ni ravno najbolj praktična rešitev (čeprav je res, da ga je temeljito držal). Ni postala lažja, a tudi ne težja, zato se mi zdi, da je Aerox 3 Wireless Gen 2 povsem korektna ponudba za tiste, ki imajo radi, da miška ni popolnoma kot zrak, in računajo z možnostjo, da se kolesce sčasoma obrabi.