NEKOLIKO MEŠANA, A DODELANA KONSTRUKCIJA, PREPRIČLJIVA IGRALNA ZMOGLJIVOST - ASUS ROG STRIX G614PW - TECH VIBES

Asusova serija G se je začela že v letih 2010, vendar so bile to še debele, težke, klasične igralne pošasti, pogosto v velikosti 17 palcev. Dobrih šest let pozneje je proizvajalec serijo razdelil na vitko in premium linijo ROG Zephyrus ter na zmogljivostno usmerjeno linijo ROG Strix, ki gradi na znani igralni estetiki in v kateri so se pojavili tudi modeli z vzdevkom Scar. Danes znana serija G se je dokončno začela stabilizirati leta 2019 z napravami s 15 in 17 palci, neposredni predhodnik pa je bil pred šestimi leti G15.

Linija G16, ki sem jo zdaj preizkusil, se je začela leta 2023, ena njenih najpomembnejših novosti pa je prehod na 16-palčni zaslon s razmerjem stranic 16:10, seveda pa so optimizirali tudi hlajenje. Od takrat se je v bistvu zgodilo le to, da so izhajali modeli, posodobljeni z aktualno strojno opremo tistega leta, tako smo prišli do modela G614PW. Ta pa ni zanimiv samo zato, ker je RTX 5080 skoraj najmočnejša grafična kartica, ki jo lahko najdemo v prenosnem računalniku, temveč tudi zato, ker je bil pri njih prej na voljo samo v družbi procesorja Core Ultra 9 275HX, zdaj pa je izšel tudi z manj požrešnim, a šibkejšim procesorjem Ryzen 9. Poglejmo, kaj zmore!

Embalaža, dodatki

Izdelki ASUS ROG slovijo po vsaj korektni, pogosto pa kar dodelani embalaži, s katero poskušajo do neke mere odražati tudi nadpovprečen cenovni razred. Tudi tokrat ni drugače, imamo masivno škatlo v škatli, pri vzemanju ven je treba biti pozoren, saj je stran proti prenosniku odprta, a na pravilno dvigovanje opozarjajo tudi oznake, naslikane na škatli.

Sicer dodelana embalaža skriva precej skromno količino dodatkov, čeprav tako masivni napravi redko sledi kaj takega, kot je zaščitna torbica, ta se prej pojavi pri kompaktnih napravah in tablicah. Ni pa nalepke ali drugega ROG merchandisa, kar seveda ni neznanska izguba, a vseeno me je presenetilo, da kupcem niso ustregli z nobenim dodatkom.

Tako se v bistvu moramo zadovoljiti s polnilnikom in ločenim napajalnim kablom. Prvi ima na mojo veliko žalost klasičen priključek DC in ne Type-C, za kar visoka zmogljivost naprave ni opravičilo, saj so to pri letošnjem modelu G16 Zephyrus z grafično kartico 5090 na primer rešili.

Sama naprava je v ločeni plastični zaščitni ovojnici, tako da je prvo srečanje praktično zagotovljeno v brezhibnem stanju. Poleg tega zaščitna krpa iz umetne tkanine, položena na tipkovnico, zagotavlja, da na zaslonu ne nastane niti najmanjša praska ali poškodba.

Oblikovanje in uporabljeni materiali

Na trgu je že precej vitkih naprav, natrpanih z razmeroma močno strojno opremo, vendar G16 ne išče naklonjenosti tistih, ki si želijo papirnato tanke naprave, saj tu vidimo masivno in nenavadno debelo ohišje, ki spominja na stare čase in ga dosega optimalne zmogljivosti ter podaljšanje življenjske dobe naprave povsem upravičujeta.

Tudi oblikovanje sledi temu igralno usmerjenemu pristopu, uporabnike torej pozdravi nekoliko futuristična oblika. Vendar se je ta videz z leti precej uglaskal, naprava v zaprtem in odprtem stanju nudi presenetljivo prijeten in skoraj čist pogled, ki ji prav lepo pristaja.

Kakovost ohišja je torej na splošno zelo dobra, a je povsem iz plastike, čeprav je res, da visokokakovostne. V tem cenovnem razredu bi upravičeno pričakovali vsaj kovinsko prevleko na pokrovu, v zameno to ni poslabšalo zmogljivosti naprave, ni se pregrevala. Tudi tečaji delujejo dobro, a največji kot odpiranja je le 130 stopinj.

To za igralno napravo nedostojno resnost poskušata uravnotežiti tipkovnica ARGB in LED trak, ki poteka pod sprednjimi robovi naprave, njune zmožnosti pa sem uspel ujeti v kratek videoposnetek.

Tudi ponudba priključkov je v redu, saj sta v napravo prišla polnovreden HDMI 2.1 in priključek 2.5G LAN, poleg tega oba Type-C skrivata standard USB4, torej ponujata tudi funkcijo DisplayPort in podporo za G-Sync.

Hrbtna plošča je nekoliko mešana, a le zato, ker za njeno odstranitev še vedno potrebujemo izvijač, v zameno je bil postopek lahek, ploščo pa pri odstranjevanju ne bomo razkosali na koščke, pri pritrdilnih mestih pa tudi ni treba računati z odskočnimi elementi. Zaradi dovolj masivne, a vendar prožne plastike in normalno izvedenih pritrdilnih točk je bila odstranitev hrbtnega elementa precej lahka in na srečo tudi varna.

Znotraj lahko občudujemo hlajenje Vapor Chamber, ki nudi res impozanten pogled, vidimo pa tudi, da je prostora za še en hiter SSD, oba pomnilniška modula RAM pa je mogoče odstraniti in zamenjati. Baterija je 90-vatna ura in njeno servisiranje oziroma zamenjava po izteku garancijske dobe verjetno ne bo hudičevo opravilo.

Ni treba posebej omenjati, da je bila tipkovnica odlična, tudi sledilna ploščica je dobro opravila svoje. Občutek pritiska in tipkanja je čvrst in natančen, prav takšen, kot ga pričakujemo od naprave, namenjene igranju. Tudi nabor znakov je okusen, ne vsiljiv ali nadležen, rad imam, kadar se skladnost sestavi iz rešitev, ki so tudi vsaka zase korektne in dodelane.

Specifikacije

Proizvajalec se je glede strojnih parametrov odločil precej nenavadno, pri čemer ima gotovo resno vlogo zniževanje cene. Obenem sem s presenečenjem ugotovil, da je različica z 5070 Ti in zmogljivim procesorjem 9955HX3D dobila zaslon z ločljivostjo 2560 x 1600 (WQXGA) in 240 Hz, v našem primeru pa so ob ~150-vatni RTX 5080 namenili le 1920 x 1200 plošč s 165 Hz in mat površino. Več kot čudna kombinacija, po mojem bi bilo pri teh dveh napravah bolje zaslona razporediti ravno obratno.

Kiterjedt szellőzőrács

Seveda je na teh 16 palcih ločljivost FHD+ prav tako lepa in ostra, tudi ljubitelji naslovov eSport ne potrebujejo nujno več, vendar lahko pri slednjih 165 Hz pomeni ozko grlo, ki omejuje možnosti igralcev. Čeprav gostota slikovnih pik ni idealna, pri 16-palčni diagonali še vedno dobimo povsem ostro sliko, odzivni čas je hiter, pri 165 Hz pa so tudi hitri gibi gladki kot maslo.

Svetilnost je približno 300 nitov, kar je najprej povprečno, vendar lahko z njim igramo tudi podnevi, seveda če smo v zaprtem prostoru. HDR torej skoraj pozabimo, tako kot tudi nočno črnino. Vidni kot je ~178° vodoravno in navpično, in če je bil zaslon zasnovan le za splošno porabo vsebin, se barve v zameno ne popačijo grozljivo, kadar ne gledamo povsem od spredaj.

A če smo že pri tem, zaslon je IPS in ne OLED, torej to ne bo najboljša ponudba za tiste, ki iščejo napravo za delo ali morda za porabo atraktivnih vsebin HDR. Sicer je slika ostra, vidni koti pa so znotraj kategorije večinoma ustrezni. Slika je vsekakor ostra, barve so predvsem sprejemljive, zato je bil igralni občutek v celoti prijeten, vendar je to težko ustrezno orodje za natančno barvno obdelavo za tisk.

Posebej bi omenil zvok, ki je med prenosniki na papirju deloval obetavno, vendar je pomembno, da naprava ni prispela s predhodno nameščenim sistemom, kjer bi tovarniški gonilniki že čakali pripravljeni. To pa je pomenilo, da tehnologije ojačevalnika Smart Amp, ki jo uporablja ASUS, nisem mogel pognati. Po eni strani nobena od programskih opreme in gonilnikov, ki jih je mogoče prenesti s strani izdelka, ni vsebovala potrebne komponente, kar pripisujem Asusu. Po drugi strani gre za napravo, ki stane 1,5 milijona, in več kot en klik truda bi bilo za to preveč, a jaz je do konca testa nisem mogel pognati.

Pa naj bi iz stereo para iztisnila celo ~350 % večjo glasnost, poleg tega pa naj bi dajala čistejši in manj popačen zvok. Tega žal nisem izkusil, zvočnik je zvenel predvsem povprečno, prenosniško, potem ko je osnovni gonilnik za zvočni čip prišel na svoje mesto. Škoda, upam, da bodo to hitro odpravili, saj tudi pri brskanju po forumih nisem našel prave pomoči.

Testi

Testi pomnilnika RAM so se končali s prijetnimi rezultati, sistem se zdi dobro uglašen, zmogljivost pomnilnika pri pisanju in branju je odlična, vrednost zakasnitve je za prenosnike običajna, med prenosniki z moduli DDR5-5200 pa se v celoti uvršča v zgornjih 25 %. Pri igranju v ločljivosti FHD in QHD lahko računamo na stabilno število sličic in hitro nalaganje slikovnih elementov, kar pri igralnem prenosniku ni slabost.

Čeprav procesor ni najmočnejši na trgu, GPU-ja kljub temu ne duši hudo, kar se vidi že pri rezultatih 3DMark. Čeprav morda ni najvišji rezultat med prenosniki RTX 5080, deluje samozavestno in lepo gre tudi Ray Tracing. Skupno smo z rezultati nekje v višjem srednjem razredu, torej ni razloga za pritožbe. Prinaša približno referenčne vrednosti, s stabilno osnovo in izrazito dobro zmogljivostjo DLSS.

Približno enako velja za rezultate CPU. Intel 275HX morda nudi močnejšo delovno zmogljivost, vendar številke kažejo dobro obnašanje Boost, pri povprečni tipični obremenitvi pa nobeni komponenti ni grozil thermal throttle, kar kljub učinkovitosti hvali presenetljivo tiho hlajenje.

Tri izdaje Cinebencha so le potrdile, da gre za odličen silicij z ustreznim hlajenjem, tudi upodabljanja v Blenderju kažejo na zanesljivost, to je dobro zasnovan stroj z močno strojno sestavo, torej v zameno za visoko ceno dobimo presenetljivo močne številke in stabilno delovanje, kar hvali tudi Asusovo delo, ne le proizvajalcev komponent.

Med SSD-ji Gen4 sem iz 1-terabajtnega pogona iztisnil številke višjega razreda. Na lestvici od majhnih datotek do premikanja 64 GB podatkov ni bilo posebnega upada, poleg tega segrevanje dela ni zavrlo ali oviralo. Tudi pri igrah je usklajenost z GPU-jem popolna, časi nalaganja na tej ravni ne morejo povzročati glavobola, SSD je torej močan člen v verigi.

Igranje

Pri testu iger je bil najsvežejši naslov, ki je bil pri roki, Resident Evil Requeim, in tudi tu se vidi, da so nastali relevantni rezultati. Procesor GPU-ja kljub ločljivosti FHD+ ni posebej zadrževal, kar je dober znak, če bi na napravo priključili zunanji monitor z višjo ločljivostjo.

Zmogljivost RT ni izjemna, a je vseeno odlična, frametime je stabilen, DLSS se dobro prilagaja. Rezultati se po eni strani skladajo s številkami podobnih naprav z RTX 5080, po drugi pa kažejo na stabilnost, ni opaznih padcev FPS, naprava pa je v zgornjih 10–15 % glede na razpoložljive rezultate modela G16 z RTX 5080.

Tudi pri Cyberpunku se je dobro odrezal, čeprav bi bile vrednosti Ray Tracing lahko nekoliko močnejše, a DLSS tudi tu veliko izboljša stanje. Skupno je igra dobro igrljiva tudi z Ray Tracing, vendar je tam morda vredno nekoliko pokukati po nastavitvah, saj je bilo razen motion blur skoraj vse nastavljeno na maksimum, v vsakem primeru pa je tudi tu dosegel povprečno raven prenosnika z RTX 5080.

Eden največjih pozitivnih vidikov se je na koncu izkazalo samo hlajenje, ki ni poskrbelo le, da so temperature ostale pod kritičnimi mejami, temveč je zaradi ustreznega oblikovanja vse to počelo nenavadno tiho. Kombinacija hladilnih reber, Vapor Chamber, masivnih ventilatorjev in dovolj prostorne zračne rešetke je preprečila nastanek žvižgajočega zvoka turbine, zaradi katerega milijoni uporabnikov vsak dan lezejo po stenah. Ni nemo, a glede na to, kakšno delo mora opraviti, si zasluži, da podčrtamo njegovo zmogljivost.

Ali to potrebujem?

G16 je naprava, utrjena z izkušnjami dolgoletne serije izdelkov in obdarjena z dozorelim oblikovanjem, ki dobro šahira s fizično velikostjo, da ustvari zasnovo, potrebno za ustrezno hlajenje. Nespregledljiva igralna estetika se pojavlja še ravno sprejemljivo agresivno, s kakovostno, a povsem plastično izbiro materialov in s hrbtno ploščo, ki jo je z nekaj odvijanja mogoče preprosto odpeti. Hlajenje Vapor chamber in sistem Tri-Fan sta učinkovita in tiha, za igralno napravo pa si oblikovanje navzven in navznoter zasluži priznanje.

Asusovi inženirji so na prvi pogled sestavili nekoliko čudno kombinacijo, vendar so jim rezultati na koncu dali prav. Procesor na prvi pogled ni najmočnejši, še posebej ob RTX 5080, a končni rezultat kaže na stabilno in zmogljivo napravo z zadržano porabo in odličnim hlajenjem. Sam sem v paleti pogrešal samo zaslon QHD, sicer pa je to samozavestno močan prenosni računalnik, ki se lepo spopade tudi z najnovejšimi igrami, za eSport pa je več kot dovolj.

Nekoliko žalostno je, da je večina Intelovih naprav dobila še modernejše oblikovanje in masivno, v celoto povezano toplotno prevodno strukturo hrbtne plošče, ki deluje kot hladilno rebro, medtem ko je ta naprava z AMD videti, kot da je bila sestavljena po eno stopnjo zadržanejši, starejši rešitvi. Nagrada za inovacije ji torej kljub odličnemu hlajenju in dodelani konstrukciji ne pripada, nekomu pa tudi izključno plastično ohišje ne bo všeč. A zaradi njene skoraj vrhunske zmogljivosti si celo kljub današnjim absurdnim cenam upam podeliti priznanje za priporočen nakup.