NI SE BISTVENO IZBOLJŠAL, A JE ŠE VEDNO KUL - NOTHING PHONE (4A) 8/128GB - TECH VIBES

Vmesnik Glyph še naprej utripa, pa naj gre za zaslon, vrstico LED ali Bar, ki ga vidimo pri modelu (4a). Pristop in slog se v osnovi nista korenito spremenila, a osnovni recept vedno malo prilagodijo. Pozornost si zasluži predvsem sistem LED na hrbtni strani, ki se vrača kot glavna prepoznavna značilnost, ostal nam je presenetljivo prijeten Nothing OS, nazadnje pa je treba spregovoriti še o zmožnostih kamere, ki so za večino uporabnikov najpomembnejše. Vprašanje je, kaj lahko proizvajalec v tem cenovno dostopnejšem razredu ponudi v primerjavi s tržnimi tekmeci in česa se moramo za malo samosvojosti odreči, predvsem na oltarju specifikacij.

Embalaža in dodatki

Proizvajalec pri telefonih vedno kaj spremeni, embalaža pa je precej enotna že od izida njihove prve naprave. Tokrat je prispela v povsem črni škatli, ki se ujema z napravo, ki sem jo prejel v pretežno črni/temno sivi različici.

Sicer so se letos precej razširile tudi barvne možnosti, saj je poleg običajne in še vedno čedne bele na voljo prav posebna modra različica, na voljo pa je tudi v roza barvi, če se kdo namesto z zaščitnim ovitkom rajši pohvali z videzom telefona. Za to bo tudi priložnost, saj so tudi obarvani hrbtni deli prosojni in dovoljujejo pogled na samosvojo, industrijsko zasnovo hrbtne strani.

Notranja razporeditev je bolj ali manj običajna, prav tako priloženi dodatki, zato tudi tokrat ne manjkata že nalepljena zaščitna folija na zaslonu in prosojen tovarniški silikonski ovitek, kar je odlična poteza, saj večji proizvajalci uradne dodatke drago zaračunajo.

Verjetno ni treba omenjati, da adapterja zaman iščemo, dvojni kabel Type-C za polnjenje in prenos podatkov ter praktično igli za šivanje podobno orodje za SIM z ročajem pa nista izostala.

Dizajn in specifikacije

Če za neposrednega predhodnika štejemo Nothing Phone (3a), model Phone (4a) ni popolna prenova, temveč bolj precejšnja natančna nastavitev. Nothing je ohranil osnovno oblikovalsko filozofijo (prosojen videz hrbtne strani, osvetlitev Glyph, ravne stranice), a spremenil več podrobnosti: po višini sta si skoraj enaka, model 4a pa je ožji, tanjši in lažji od predhodnika.

120-hercni zaslon OLED je nedvomno ena največjih vrlin telefona, zaradi gostote slikovnih pik prikaže brezhibno sliko, svetlost pa je zadoščala za berljivost tudi v dnevni svetlobi. Okvir okoli zaslona je nekoliko debelejši, kot bi moral biti, a je vsaj enakomerno debel spodaj, zgoraj in ob straneh, zato je z estetskega vidika vseeno naredil kar prijeten vtis.

Pri modelu 3a je bila razporeditev kamer precej deljiva, saj je vsiljevala asimetrično zasnovo, ki je bila nedvomno samosvoja, a je mnogim dajala moteč videz. Kaže, da se je na predhodnih sestankih na koncu zdel boljši ortodoksnejši pristop, zato so leče, ki so se klatile v zgornjem levem kotu, zamenjali s sredinsko poravnanim otokom v obliki kapsule.

Pri materialih lahko tudi tokrat otipamo plastičen okvir, na otip pa se zdi, da so težo izdelka uspeli zmanjšati ob ohranitvi hrbtne strani iz kaljenega stekla. Občutek kakovosti in krhkost še vedno gresta z roko v roki. Na desni strani sta dva ločena gumba za glasnost in tipka za vklop, na levi tipka Essential Key, na spodnji strani pa so rešetka zvočnika, Type-C in pladenj za SIM.

Če smo že pri tem, zaslon ščiti Gorilla Glass 7i, ki lahko pri padcu z okoli enega metra zagotovi nerazbit zaslon, celotna naprava pa je dobila zaščito pred padci razreda C, ki lahko telefon obvaruje do 1,8 metra. Skupno gre torej za napredek, model 3a je bil uradno manj robusten, čeprav na koncu nobenega nisem metal po tleh, da bi preveril obljube proizvajalca.

Pladenj za SIM tudi tokrat sprejme dve kartici Nano-SIM hkrati, zato že tu poudarjam, da se moramo, če potrebujemo podporo za eSIM, obrniti k dražjemu modelu Pro, saj te možnosti osnovni model tudi tokrat ni dobil. Prav tako ne pričakujmo reže za MicroSD, minili so časi, ko smo s telefonom zlahka prenesli vsebine, posnete na kartico akcijske kamere. Seveda ni niti avdio priključka Jack, za kaj takega se še vedno splača pogledati v ponudbo nekaterih kitajskih proizvajalcev.

Ena, če ne najpogosteje omenjana značilnost telefonov Nothing je vmesnik Glyph, kar pomeni posebne lučke LED, vgrajene v hrbtno stran, ki presegajo kakšno pomožno luč za fotografiranje. No, seveda je tudi ta, vendar je Glyph veliko bolj nekakšna na novo premišljena LED za obvestila, ki jo tudi tokrat predstavlja manjša skupina svetlobnih virov.

Rešitev seriji nedvomno daje igrivost in zabavnost, a še zdaj imam občutek, da Nothing pravzaprav nikoli ni zares pokazal, kaj bi se še dalo iztisniti iz tega v osnovi simpatičnega koncepta, in tudi če se ne da več, zaradi tega pravzaprav težko kupimo pametni telefon.

Letošnja senzacija je Glyph Bar, precej bolj kompakten, čistejši navpičen svetlobni steber (pas) ob kameri, ki ga sestavlja 63 natančnih mini LED. Pas je razdeljen na kvadrate, v vsakem kvadratu pa je 9 posameznih con, kar omogoča izjemno fine in neprekinjene svetlobne prehode. Poleg tega je svetilnost modela Phone (4a) za 40 % večja kot pri modelu 3a, zato je na soncu veliko bolje viden.

V meniju lahko sicer najprej izbiramo med tremi ravnmi svetlosti, preden se poglobimo v konkretne funkcije. Na voljo sta časovnik in odštevalnik s pojemajočim svetlobnim stebrom, lahko je indikator glasnosti ali stanja napolnjenosti, kazalnik stanja različnih funkcij (prihod taksija, navigacijski pomočnik, bližajoči se koledarski dogodki itd.)

Namesto močne bliskavice z njim dobimo nežnejšo razpršeno svetlobo, lahko poskakuje v ritmu glasbe, na poseben način utripa ob različnih klicih ali celo aplikacijah, ob obrnitvi telefona na trebuh preklopi v nemo utripajoči način, lahko pa ga tudi izklopimo za določeno obdobje, tako da ponoči zagotovo ne utripa v oči, če bi slučajno v komi opirali oči prav na hrbtno stran telefona.

To je skupno bolj natančno nastavljena, a v osnovi zadržanejša izkušnja, hkrati pa bo, kdor od telefona pričakuje nekaj več resnosti, gotovo pozdravil preureditev LED v disciplinirano, čistejšo obliko. Česar pa doslej res ni bilo, je neizprosno utripajoča rdeča LED pri snemanju videa, ki je ni mogoče izklopiti, zato naj tisti, ki se boji, da bi rdeča luč v temi motila posnetek, to ve in naj telefon pred snemanjem Time Lapse podpre drugače.

Nothing OS 4.1

Če smo že srečali dobro sestavljen in domiseln mobilni sistem, Nothing OS izstopa iz vrste. Hkrati prinaša čisto, slečeno izkušnjo in retro estetiko, začinjeno s samosvojo monokromno barvno paleto, vse to pa še naprej na osnovi aktualne različice Androida. To je torej še vedno uporabniški vmesnik brez nepotrebnih dodatkov, ki hkrati odstranjuje odvečno in dodaja lastne zamisli k tovarniškemu Androidu ter na koncu ponuja precej samosvoj celoten vtis.

Pikčaste pisave, monokromen paket ikon, črno-beli pripomočki za glasbo, vreme, baterijo ali uro, skupno samosvoj in prijetno minimalističen vmesnik, ikone in aplikacije pa lahko po želji razporedimo tudi v kategorije kot na iPhonu. Tu je Smart App Drawer, v katerem umetna inteligenca aplikacije namesto po abecedi samodejno razvrsti v kategorije, kot so delo, komunikacija, mediji, promet, nakupovanje itd. V zgornjo vrstico pa lahko pridejo najpogosteje uporabljene aplikacije, kar bo večini zagotovo koristno, meni pa je npr. všeč, če določenih aplikacij ni treba vedno iskati.

Tudi tokrat sta tu Essential Space in zanj namenjena fizična tipka na levi strani telefona z imenom Essential Key, ki v Essential Space shranjuje tako ustvarjene zapiske in vsebine. V bistvu gre za osebno zbirališče na osnovi umetne inteligence, ki zna shranjevati posnetke zaslona, ustvarjati zapiske, nastavljati opomnike, prepoznavati naloge, poudarjati sestanke in povzemati besedila. Umetna inteligenca prepozna podatke na fotografiji, pa naj gre za lokacijo, datum ali konkreten dogodek, ki nam ga, če sprejmemo predlog, shrani tudi npr. v koledar.

Načelo delovanja je v osnovi staro: en pritisk shrani večstranski posnetek zaslona, daljši pritisk ustvari glasovni zapisek, ki ga prav tako lahko podpira in analizira umetna inteligenca, dvojni pritisk pa vodi do prej shranjenih vsebin. Celoten koncept je še vedno uporaben, vendar dodatni fizični tipki še vedno ne moremo dodeliti funkcije po lastni izbiri, čeprav bi se zagotovo našel kupec, ki bi jo morda uporabljal drugače.

Dobra novica je, da je skupnost za to že našla alternative, zato lahko, če je vse res, z aplikacijami Button Mapper, Key Mapper ali The Everything Key zaobidemo omejitve proizvajalca in tipko preprogramiramo, da se zaženejo alternativne funkcije ali storitve, čeprav res le pri dvojnem pritisku, enojni klik pa ostane po izbiri podjetja Nothing.

Hitrost sistema

Če je bilo kaj, kar ni bilo mogoče posebej grajati niti pri cenejših modelih Nothing, je to splošna uporabniška izkušnja. Že prej nisem prehvalil odlične optimizacije sistema Nothing OS in tudi zdaj ne bo drugače. Telefon mi je uporabniško izkušnjo večinoma popestril z mehkimi in hitrimi animacijami ter ves čas hitrim odzivnim časom.

Nalaganje nekaterih zahtevnejših aplikacij morda zahteva nekaj časa, a je sistemski čip v osnovi močnejši, tudi vgrajeni pomnilnik UFS je hitrejši, torej kar je bilo dobro doslej, je dobro tudi zdaj. Snapdragon 7s Gen 4 je sicer šibkejši od tistega, kar sta dobila model 3 ali celo novi 4a Pro, a je korekten kos srednjega razreda, ki opravi večino splošnih vsakdanjih potreb, z njim pa se lahko tudi igramo, COD Mobile ali Asphalt Legends sta na primer tekla z užitno hitrostjo.

Fotografije, videi

Surove fotografije so na voljo v tej mapi na Drive.

Pomemben del ni število megapikslov, temveč to, da je model 4a dobil periskopsko telefoto kamero s tetraprizmo, kar je v tem cenovnem razredu redkost, čeprav nam zaradi nje ni treba pasti na zadnjico. Glavna 50-megapikselna kamera je v primerjavi z modelom 3a ostala nespremenjena, dobila je isti senzor Samsung ISOCELL GN9 (50 MP, velikost senzorja 1/1,57", f/1.88, z optično stabilizacijo slike).

Naš daljnogled je že nekoliko boljši, saj imamo namesto prejšnjega 2-kratnega fizičnega približanja zdaj na voljo 3,5-kratni zoom. To ni slabo, čeprav programsko dosegljivo 70-kratno povečavo raje pozabimo, rezultat bo približno takšen, kot si ga predstavljamo.

Nazadnje je tu še otožna 8-megapikselna ultraširokokotna kamera, na katero proizvajalec ne more biti zares ponosen, a kaže, da je bilo treba prihraniti tudi pri njej, da so lahko telefon ob smešno napihnjenih cenah pomnilnika še naprej ponujali po razmeroma sprejemljivi ceni.

Sprednja selfie kamera ima 32-megapikselni senzor, ki nepresenetljivo omogoča precej kakovostnejše slike. Širokokotna leča je prijeten dodatek, pri skupinskih fotografijah se v kader zmore nekoliko več ljudi. Ločljivost videa je fiksna 1080p, a je vsaj na voljo možnost 60 sličic na sekundo. Napredek torej je, podnevi lahko posnamemo korektne fotografije, a več od vstopnega modela Nothing tokrat ne pričakujmo, kdor za ta denar išče močnejšo napravo za fotografiranje, bo našel pri konkurenci.

Avtonomija

Prednost dobro usklajenega sistema je prijetna avtonomija. Glede na uporabniške navade iz njega lahko iztisnemo 8 ali celo okoli 10 ur časa zaslona, v povprečju pa dva dni, bolj verjetno pa poldrugi dan delovanja, kar je izrazito prijazno. Polnjenje je mogoče z največ 50 vati, kar bateriji v eni uri napolni rezervoar. Brezžično polnjenje pa v tem razredu še vedno ni splošno, kar je žal. Poleg tega nisem imel posebnih pripomb glede močnega segrevanja, niti po dolgotrajnem snemanju Time Lapse ni bilo hudo, telefon pa se zaradi tega tudi ni upočasnil.

Ali ga potrebujem?

Nothing je očitno zasedel, nato pa tudi sprejel svoje mesto v stvarstvu. Model (4a) je vsaj dovolj samozavestna naprava, ki ne poskuša potlačiti tekmecev v vseh možnih kategorijah. Mislim tako na surovo zmogljivost kot na zmožnosti kamere, kjer je ponudba predvsem povprečna, a nikakor ne šibka, telefon je v osnovi dobra konstrukcija, ki jo poleg samosvojih zunanjih značilnosti iz množice še naprej dviga samosvoj in, mimogrede, še vedno dobro optimiziran sistem.

To je še vedno čedna, dobro sestavljena, samosvoja naprava iz kakovostnih materialov, ki je, mimogrede, stabilna, dovolj hitra in se ne segreva do smrti, hkrati pa zdrži dober dan z enim polnjenjem. To morda samo po sebi ni za vsakogar dovolj za ta denar, a skupno je še vedno zanesljiv kos. Zato mu težko podelim priznanje za inovacije, značko za zanesljivost pa mu brez težav podelim. Nothing je pri uporabi in na trgu postal zanesljivo ime, kar je razveseljiva novica v morju enakih ponudb.

Stvar se žal res konča tam, da na številnih kritiziranih področjih ni bilo napredka, ni eSIM, kamera je ostala nekje v območju v redu, ni brezžičnega polnjenja, MicroSD in bi lahko naštevala še. Resnega napredka ni bilo, le malo lepotne korekture, kar je v tej kategoriji ravno dovolj, da zaradi lenega pristopa ne zavijamo preveč z nosom. Kdor pa razmišlja o kakovostnem srednjem razredu in si želi nekaj samosvojega, ima v Nothingu še vedno eno najsimpatičnejših možnosti v aktualni ponudbi.