Odkar so se pojavila prva pametna očala s kamero, se nenehno razpravlja o tem, ali je takšne izdelke sploh dovoljeno dajati v redno prodajo. Pred več kot 10 leti je ljudska jeza še pometla z Google Glassom, zdaj pa so ljudje očitno postali bolj strpni, saj se izdelek podjetja Meta hitro širi. Vendar tega še vedno ne gleda vsak z dobrimi očmi, Norveška pa že dela na prepovedi.
Norveška vlada namerava uvesti celovito, začasno prepoved uporabe pametnih očal z vgrajeno kamero in umetno inteligenco. Če bo prepoved uspešna, bodo zgled Norvežanov zlahka sledile tudi druge države.
Pomembno je, da bi vlada v prvem koraku uvedla začasen ukrep, treba pa je tudi vedeti, da ne gre nujno za popolno prepoved posedovanja pametnih očal. Gre bolj za celovit in strog omejevalni ukrep, a osnutek ima lahko takšno težo, da bi nakup izdelka pravzaprav izgubil smisel.
Po osnutku, ki ga je predstavila vlada, se omejitev osredotoča na dve glavni področji: na eni strani na javne površine, ki privabljajo večje množice, na drugi pa na ustanove, ki zahtevajo okrepljeno varstvo in so občutljive z vidika zasebnosti.
Po zakonskem predlogu oslovske vlade bi bilo v prihodnje med drugim prepovedano nositi takšne naprave v javnih parkih, na plažah, v nakupovalnih središčih in celo v muzejih. Poleg tega bi se seznam nadaljeval z izjemno občutljivimi ustanovami, kjer bi lahko pametna očala po okoliščinah pomenila celo tveganje za nacionalno varnost, »vohunske naprave« pa bi izgnali tudi iz šol, vrtcev ter zdravstvenih ustanov in telovadnic.
Strogo prepovedano bi bilo nositi pametna očala na krajih, kot so garderobe, prhe in zdravniške ordinacije, kjer je mogoče ljudi posneti tudi nepopolno oblečene.
Norveško vodstvo je vendarle povedalo, da pametnih očal ne bi bilo treba umakniti s polic in da nikomur ne bi odvzeli že kupljenih naprav. Zasebna uporaba naprav doma bi ostala zakonita, nošenje v situacijah, kjer ni nevarnosti, da bi koga posneli proti njegovi volji, ne bi bilo problematično. Tako bi jih lahko na primer uporabljali za določene namene ustvarjanja vsebin.
Oblasti so izpostavile tudi, da bi lahko obstajale izjemne okoliščine, ko bi na podlagi individualne presoje dovolili »neomejeno« uporabo pametnih očal. Izjema bi lahko bila na primer skupina slabovidnih, ki jim vizualni pripomočki, zasnovani na umetni inteligenci, že nudijo resnično podporo v vsakdanjem življenju. Meta dela tudi na tem, da bi na tem področju ponudila še boljše možnosti, v podjetju pripravljajo funkcijo Hearing Enhancement, ki pomaga naglušnim. Zanjo bo treba plačati 150 dolarjev.
Zaradi sestave norveškega parlamenta bi morale vladne načrte podpreti tudi številne stranke, a najverjetneje to ne bo naletelo na ovire. Ukrep bo večinoma gladko sprejet, nato pa se lahko začne priprava dokončne ureditve, sprejemljive za vse.
Pri Skandinavcih je bilo nasprotovanje pametnim očalom že doslej precej veliko, minister za izobraževanje je že prej vodil kampanjo, naj izobraževalne ustanove v okviru svojih pristojnosti prepovedo uporabo pametnih očal v šolah. Bili so tudi kraji, kjer so prepoved odredili, in to ne le v šolah, temveč tudi znotraj podjetij, kjer lahko ljudje pridejo v stik z občutljivimi dokumenti in poslovnimi skrivnostmi.
Manjše omejitve obstajajo že tudi v drugih državah. V Združenih državah Amerike, Združenem kraljestvu, Nemčiji in med drugim tudi v Avstraliji so že sprejeli omejevalne ukrepe na institucionalni in gospodarski ravni. Ko bo takšnih primerov vedno več, se lahko tudi druge države odločijo, da se pridružijo, kar lahko na koncu ustvari precej zmedeno in težko spremljano okolje. Upamo, da se ne bo zgodilo tako. Meta pa je medtem napovedala očala brez kamere, s katerimi bodo lahko oblasti tudi prizanesljivejše.
