NOVA VSTOPNA RAVEN ALI NAJBOLJŠI PRIJATELJ POPOTNIKOV IN ZAČETNIKOV PRI VIDEU? DJI LITO X1 - TECH VIBES

V ta tako imenovani vstopni razred je pristala njihova najnovejša družina Lito, katere člani naj bi v bistvu prevzeli štafeto od prejšnje serije Mini. Ti droni so zanimivi za tiste, ki si želijo »cenovno dostopne kakovosti«, še naprej pa spadajo v kategorijo 249 gramov, ki je prijazna do pravil EU. Popolni začetni model je Lito 1, k meni pa je prišel nekoliko bolje opremljeni Lito X1 – in to v razširjenem paketu –, ki je z nekoliko boljšimi zmožnostmi in funkcijami kamere, vgrajenim notranjim pomnilnikom in laserskim senzorjem LiDAR, ki velja za absolutno posebnost, čakal na prvo uporabo, skupaj za 279.991 forintov.

Embalaža in dodatki

Najprej je treba poudariti, da DJI po svoji dobri navadi tudi tokrat nove drone prodaja v več izvedbah, v paketih z različno vsebino in ceno. Poleg osnovne izdaje, omejene na minimalne dodatke, to pomeni ne le dve, ampak kar tri različice paketa Fly More Combo, saj obstaja tudi paket Plus. Med navadnima paketoma FMC je v bistvu razlika v daljinskem upravljalniku, torej cenejši Combo vsebuje enak upravljalnik DJI RC-N3 brez zaslona kot osnovni paket, za katerega je potreben pametni telefon. Pri meni pa je bil na voljo za eno stopnjo bolje opremljen paket z upravljalnikom DJI RC 2 z vgrajenim zaslonom.

DJI v osnovi ponuja vrhunske izdelke, za to pa sodi prijetno čista zasnova, vsaj pri embalaži dosledno vidimo belo škatlo in zadržane, a odločne zunanje poteze. Sprednja in zadnja stran trdne kartonske škatle izdelek in pomembnejše dodatke prikazujeta odlično, na eni od stranic pa je prostor tudi za bistvene specifikacije.

Ker gre za Fly More Combo, me je po odprtju seveda pozdravila še vedno odlična torba z naramnim pasom. Zunaj je izdelana iz precej debelega, prožnejšega materiala, ki spominja na umetno usnje, notranjost pa je temeljito oblazinjena, v njej pa tesno, a lepo ločeno ležijo člani kompleta. To pomeni zloženi dron, daljinski upravljalnik in polnilno postajo, primerno za polnjenje skupno treh baterij, a s tem seznam še ni konec.

V polnilniku sem našel le dve bateriji, saj je tretja seveda čakala pripravljena na uporabo na svojem primarnem mestu, v trebuhu dronu X1. HUB je sicer izrazito pametna naprava! Ko ga priklopimo na vir napajanja, preveri stanje napolnjenosti baterij in začne polniti pri tisti z najvišjo napolnjenostjo, da bi bili čim prej pripravljeni na pot. Poleg tega še vedno ima funkcijo power banka, tako da lahko pametni telefon ali upravljalnik polnimo tudi na terenu.

Z zadnjim gumbom lahko hub preusmeri preostalo energijo praznečih se baterij v eno samo baterijo, zato se zdi, da se tudi tokrat splača vlagati v razširjeni paket. Baterije imajo sicer vgrajeno tudi samozaščitno funkcijo, ki zagotavlja njihovo dolgo življenjsko dobo, tudi 3 do 5 let. Bistvo je, da se bodo, če jih ne uporabljamo 9 dni, lepo same izpraznile na okoli 50 do 60 %, kar je idealno za dolgotrajno shranjevanje.

Nazadnje ne pozabimo, da je v skritih žepih naramne torbe še nekaj drobnih dodatkov, na primer šest parov rezervnih propelerjev za tiste, ki bi dron uporabljali tudi za striženje robov, ter vijaki in izvijač, potrebni za njihovo zamenjavo. Edino podatkovnega in polnilnega kabla ni bilo v paketu, a to proizvajalcu morda lahko oprostimo.

Zasnova in lastnosti

DJI očitno želi s serijo Lito, znotraj nje pa z modelom X1, narediti velik met, ta pa je dobil videz in zgradbo, ki skoraj postavljata na laž svojo kategorijo. Proizvajalec je že doslej dobro združeval lahkotnost s trpežno konstrukcijo (poseben polimer, ojačan z ogljikovimi vlakni), a se zdi, da je tokrat tudi oblikovni jezik privlačnejši in agresivnejši kot pri predhodnikih. In to v »ultrakompaktni«, zložljivi obliki, kar je izjemno všečna, igriva rešitev, hkrati pa propelerji zaradi tega niso mogli dobiti vgrajene zaščite ali zaščitnih okvirjev.

Spodnja krila, ki so hkrati opore, zložimo na mesto tako, da jih potisnemo naprej, zgornje roke pa tako, da jih potisnemo na stran. Kamera je seveda spredaj, z odstranljivim zaščitnim pokrovom leče, ki se mi je sprva zdel nekoliko zahrbten, a ko začutimo mehaniko, ga ni več tako težko sneti. Nos je sicer bolj aerodinamičen kot pri prejšnjih modelih Mini 3 ali Mini 2, kar mu pomaga doseči brutalni čas leta 36 oziroma 52 minut, zahvaljujoč manjšemu zračnemu uporu.

Kar zadeva kamero, je gimbal dobil močnejše obešanje, kar je nedvomno kakovostni skok proti resnejšemu, zrelejšemu vstopnemu razredu, enako pa velja za osi in tečaje, ki so ojačani s kovino. To v kakovosti opazno prizadevanje pa nedvomno najbolj poudarja LiDAR, vgrajen v sprednji del. Izdelek torej ni dobil samo spodnjih in zgornjih senzorjev, ampak tudi laserski senzor, zato ne zazna le predmetov, ki mu pridejo na pot, pravočasno, temveč lahko v temi tudi preslika teren in se varno vrne na izhodišče.

Napredek je tudi pri odpornosti proti vetru: prenovljena geometrija ogrodja in učinkovitejši motorji skupaj zagotavljajo odpornost proti vetru stopnje 5. To pomeni, da kljubuje vetru do 38 km/h in tako zagotavlja večjo stabilnost za video posnetke. Kljub temu je vredno biti pozoren: če se vreme močno poveča, pazimo, da ne letimo predaleč in previsoko, če želimo svojo napravo še kdaj videti v enem kosu.

Izboljšalo se je tudi hlajenje, saj je DJI preoblikoval pasivne hladilne kanale, kar je izrazito koristno, ker so te drobne naprave nagnjene k pregrevanju, še posebej če jih poleti preganjamo. Zračniki na trebuhu naprave in na nosu so zasnovani tako, da zračni vrtinci, ki jih ustvarjajo motorji, tudi v mirovanju potiskajo zrak skozi notranja vezja, celo čez 42 GB notranjega pomnilnika, in tako drastično zmanjšajo tveganje pregrevanja. Omenim naj, da pri meni nikoli ni javil opozorila o pregrevanju, delovanje je bilo ves čas neoviran.

Največji adut Lita X1, če ne celo največji, je njegova kamera. Senzor CMOS velikosti 1/1.3 palca in zaslonka f/1.7 zbirata svetlobo na dovolj veliki površini, da prekašata več prejšnjih dronov vstopnega razreda, zato lahko doseže bistveno boljši rezultat ne le v pripeki sonca, ampak tudi v mraku in v slabi svetlobi. Ob sončnem zahodu, v somraku ali ob večernih mestnih lučeh je Lito X1 ustvaril precej podrobne posnetke z občutno manj šuma.

Seveda 4K danes ni več vprašanje, z navadnim snemanjem v 1080p bi bilo danes težko narediti izdelek zares zaželen. Čeprav običajne videe snema največ v 4K/60 fps, v tej ločljivosti zmore tudi 100 sličic na sekundo, s čimer je mogoče posneti čudovite počasne posnetke (slow motion) v filmskem slogu, na primer pljuskajoče vode ali športa, pa tudi razpoloženjske posnetke oblakov, ki plujejo po nebu.

Za ustvarjalce vsebin je še posebej dobra novica uvedba 10-bitnega barvnega profila D-Log M. V primerjavi z običajnim 8-bitnim posnetkom (16,7 milijona barv) 10-bitni profil zajame več kot milijardo barv. Slika je v surovi obliki sicer videti nekoliko bleda, a pri videomontaži (barvni korekciji) je mogoče iz senc in preosvetljenega neba izvabiti podrobnosti, ki v tej kategoriji prej, recimo, niso bile običajne.

Prvi koraki

V osnovi bi začel z tem, kako odlično programsko podporo sem bil deležen kot ponavadi, a se je tokrat v stroj vtaknilo majhno zrno peska. Medtem ko sta bila upravljanje in nadzor drona s priloženim daljinskim upravljalnikom brezhibna, povezava z mojim mobilnikom ni zares uspela. Na srečo sem na zaslonu upravljalnika videl natanko tisto sliko in tiste podatke, ki bi jih sicer dobil na telefonu v aplikaciji Fly.

Težava je bila le v tem, da se je telefon lahko povezal izključno za prenos podatkov, slike kamere pa ni hotel posredovati. Razlog je bil precej prozaičen: aplikacija je pogrešala upravljalnik RC-N3 in to, da se moj telefon nanj ne povezuje žično. Kakorkoli sem poskušal, brez tega ni bilo mogoče zrcaliti slike, zato tudi posnetkov zaslona ni bilo.

Razen tega še naprej trdim, da je programska duša njihovih dronov dobro znana aplikacija DJI Fly, ki s čistim, minimalističnim vmesnikom začetnikom skoraj popolnoma odvzame stres pri letenju. Aplikacija lahko hkrati deluje kot zaslon v živo, profesionalna konzola za upravljanje kamere in avtomatizirani montažni studio. Tako kot zaslon RC 2 tudi aplikacija v realnem času prikazuje omejitve zračnega prostora (GEO Zones) in vas takoj opozori, če naleti na premočan veter ali prepovedano območje.

Čeprav je zaradi DJI-jeve stroge programske opreme za varnost letenja včasih birokratski postopek, ko je treba zaprositi za dovoljenje na posameznem mejnem območju, ta sistem za začetnike pomeni digitalno varnostno mrežo, ki skoraj onemogoča, da bi napravo izgubili ali razbili. Bojazljivci se torej lahko mirno zanesejo na DJI, pri privzetih nastavitvah skoraj ne moremo narediti ničesar narobe, dron pa se lepo odpravi domov, ko se raven energije zmanjša na kritično vrednost.

Zagon

Zagon je kot ponavadi precej preprost, zahvaljujoč nespremenjeno uporabniku prijaznemu pristopu. Kot prvi korak razgrni roke drona (vedno najprej sprednje, šele nato spodnje) in odstrani plastično zaklepanje gimbala, ki ščiti kamero. Če baterije še ni na mestu, vanjo potisni napolnjeno baterijo.

Če uporabljaš daljinski upravljalnik DJI RC 2 z vgrajenim zaslonom iz paketa Fly More Combo, samo privij ročici igralnih palic, ki so v vdolbinah na zadnji strani. Če imaš osnovno izdajo, pa telefon z originalnim kablom poveži z upravljalnikom in zaženi aplikacijo DJI Fly.

Za seznanitev je treba enkrat na kratko, nato pa enkrat dolgo pritisniti tipki za vklop na upravljalniku in dronu. Uspešen ritem potrdijo lučke LED, ki se ob držanju zaporedoma prižgejo, nato zasvetijo zaslon in lastne signalne lučke drona. Napravi se v nekaj sekundah samodejno najdeta.

Ob prvem vklopu te aplikacija vodi skozi povezavo računa DJI in aktivacijo drona. Če sistem javi obvezno posodobitev vdelane programske opreme, jo je vsekakor vredno prenesti prek Wi-Fi za največjo stabilnost, vendar se je zaradi sebe in drona lotimo le, ko so napolnjene baterije tako naprave kot upravljalnika.

Če programska oprema to zahteva, dron zavrti okoli njegove osi za kalibracijo kompasa (Compass Calibration). Ko naprava najde varno povezavo GPS (to potrdi zvočni signal o posodobitvi Home Point), lahko vzlet sprožimo z dolgim pritiskom na ikono »Vzlet« na levem robu zaslona. Ko se Lito X1 dvigne v zrak, stabilno lebdi na mestu in čaka na nadaljnje ukaze.

Vtisi

Lito X1 mi je prinesel izrazito prijetne trenutke. Način sledenja predmetom in ciljnim osebam deluje super, celo zvečer gre, če poskrbimo vsaj za umetno svetlobo. To pa je natanko tisto, kar lahko začetnik med piloti dronov zelo potrebuje, a ga pred nekaj leti od izdelkov vstopnega razreda težko dobil. Med nastavitvami je skoraj vsako funkcijo mogoče nekoliko natančno uglasiti, tako da popolni začetniki in izkušeni uporabniki najdejo konfiguracijo, s katero dobijo potreben občutek varnosti ali pa ravno dovolj svobode.

LiDAR res spretno dela, če napravo drzno spustimo v temo, se zna vrniti na točko izstrelitve. Občasno je ob vrnitvi izhodišče nekoliko zgrešil, zgodilo pa se je tudi, da so ga pri samodejnem pristanku zmotile preblizu ležeče veje, ki se jim ni mogel izogniti, odločitev in popravek je raje prepustil meni. To na dovolj odprtem terenu seveda ne more povzročati posebnih težav, v primerjavi s potjo, obdano z gosto vegetacijo, pa se je odrezal korektno.

Az eredeti 8K-s képeket a rendszer nem engedte feltölteni, illetve egyenként 15-20 MB-ot foglaltak.

Najvišja hitrost okoli 60 km/h v športnem načinu je za tako drobno napravo precej impresivna, začetniki pa bodo obožovali fantastične posnetke z višine ali to, na kako nedostopne točke lahko pošljejo leteče kamere in tam posnamejo videe 4K. Spretno se je upiral tudi vetru proti smeri leta, gimbal je seveda brezhibno kompenziral, sistem pa izrazito rad piska, če se mu zdi, da je veter premočan, takrat je po tovarniških nastavitvah predlagal tudi takojšnjo vrnitev.

Odzivnost upravljalnika je skoraj brezhibna, z take razdalje uživati v tako natančnem krmiljenju je še vedno impresivno, čeprav sem imel že priložnost srečati se z izdelki DJI. Lito X1 ima – podobno kot drugi resnejši droni proizvajalca – tri različne načine letenja. Med njimi lahko kadarkoli preklopimo s fizičnim stikalom na sredini daljinskega upravljalnika (ali na zaslonu), tudi med letenjem.

Najpočasnejši je način Cine z najvišjo hitrostjo okoli 12 do 18 km/h, ki je namensko uglašen za mehkejše gibe in previdnejše zaviranje za bolj filmske posnetke. Normal pa omogoča tudi do 43 km/h, tu dron živahno reagira, a ostaja obvladljiv. Vsesmerni sistem zaznavanja ovir in sprednji optični bralnik LiDAR v tem načinu (in v načinu Cine) delujeta s 100-odstotno učinkovitostjo. Če naprava zazna oviro, lahko pravočasno zavira pred njo.

Nazadnje je tu še način Sport, v katerem se sprosti največja moč motorjev, dosežemo lahko tudi 65 km/h. Zanj so značilni agresivno pospeševanje, drzni manevri in takojšnji odziv, a je v celoti bolj priporočljiv izkušenim in samozavestnim pilotom. Sam se za takšnega ne imam in nisem hotel plačati razbitega drona, zato sem slednjega preizkušal le zelo previdno.

Ta tristopenjski sistem naredi Lito X1 za super družinsko/hobi napravo. Isti dron, ki je v načinu Cine mirno lebdeča, skoraj nepokvarljiva leteča kamera, se ob preklopu v način Sport v rokah naprednejših pilotov spremeni v vetru kljubujočo, osupljivo hitro in okretno napravo. Preizkusi ga lahko vsak član družine, seveda le, če je lastnik drona pripravljen prepustiti krmilo.

Zaradi velikega senzorja velikosti 1/1,3 palca je ohišje kamere fizično večje in težje kot pri modelu Lito 1. Za njegovo držanje DJI uporablja ojačano dvostransko zibelkasto obešanje gimbala. Pri nekaterih prejšnjih modelih je kamero držala ena sama tanka, asimetrična roka, ki je segala z boka (tako imenovano enoroko obešanje). Če je dron pristal trše na travi ali ga je udarila veja, se je ta tanka roka zlahka zlomila ali ukrivila, kar je, kot verjetno ni treba posebej omenjati, povzročilo drag servis.

Egy rosszul sikerült felvételből kivágott kellemes tájrészlet.

Lito X1 je nasprotno dobil simetrično, ojačano dvostransko obešanje v obliki črke U. Ohišje kamere torej z obeh strani objemajo in podpirajo masivne mehanske roke, kar drastično poveča fizične možnosti za preživetje ob morebitnem trku ali grobem pristanku, saj ogrodje energijo udarca razporedi v dve smeri. Poleg tega zaradi zaprtejše konstrukcije prah, pesek ali travne bilke, ki se dvignejo ob vzletu, veliko težje pridejo do občutljivih motorjev, zato gimbal ni izrazito nagnjen k zatikanju.

Ena stvar pa vendarle manjka: DJI Lito X1 res NIMA fizične mehanike gimbala, ki bi se zavrtela za 90 stopinj. To funkcijo je DJI ohranil kot ekskluzivno prednost dražjih vrhunskih modelov Pro (na primer Mini 4 Pro in Mini 5 Pro). Namesto tega »navpični način« (Vertical Mode) ni strojni, ampak pametni programski izrez (crop). Kamera ostane v vodoravnem položaju, programska oprema pa preprosto izreže sredino vodoravne slike 4K v navpično šablono 9:16. Ta programski izrez 2.7K morda ni pravi, vendar bo za TikTok ali druge mobilne platforme dovolj in zaradi njih morda ni treba kupiti precej profesionalnejšega drona.

Odličen video in fotografija?

X1 zmore ne le standardnih 12-megapikselnih slik, ampak lahko s tehnologijo združevanja pikslov posnamemo tudi 48-megapikselne fotografije (ločljivost 8K). Po mojih vtisih je dal podnevi, v dobrih svetlobnih razmerah, povsem privlačne rezultate. Tudi ko krajine povečamo, ostanejo vidni listi dreves ali strešniki oddaljenih hiš, čeprav tudi tu ne gre pričakovati čudežev, v vsakem primeru pa so nastale fotografije, bogate z barvami in podrobnostmi.

Vsakodnevni video posnetki so ostri kot britev, DJI-jev algoritem za obdelavo slike pa barve (na primer zelenje rastlinja ali modrino neba) obdeluje lepo, a vendar ne preveč nasičeno. Omeniti velja tudi, da smo prej za podoben denar lahko počasne posnetke snemali kvečjemu v Full HD, tu pa je v 4K mogoče doseči štirikratno upočasnitev.

Čas delovanja

Proizvajalec obljublja najdaljši čas delovanja 36 minut s 100-odstotno napolnjeno baterijo, kar Lito X1 skoraj tudi izpolni. Odvisno od tega, kako močno poganjamo motor in s kako divjim vetrom se mora dron spopadati, je bil čas delovanja okoli 25 do 30 minut realen skoraj kadarkoli.

Ali ga potrebujem?

Resnica je, da je DJI z Litom X1 dobavil eno presenečenj leta, ki ni dosti dražji od navadnega Lita 1, vendar je nedvomno boljši nakup za tiste, ki iščejo zahteven začetni dron. V tej kategoriji ima izjemno močne specifikacije, saj ima zdaj LiDAR, 10-bitni profil D-Log M, počasne posnetke 4K/100 fps, 42 GB notranjega pomnilnika, super čas delovanja in pametni polnilni HUB, aerodinamična zunanjost pa ni všeč le očesu, ampak koristi tudi letalnim lastnostim.

Niti ne vem takoj, komu bi razdelil nagrade, saj so tehnologije, prenesene iz višjih kategorij, združene z resnejšim videzom, učinkovitim hlajenjem, odpornim ohišjem in mehanskimi elementi, ojačanimi na ključnih točkah, pri čemer je treba izpostaviti gimbal, ki bo dolgoročno še posebej koristil temu kakovostnemu hobi dronu. Vse to znotraj omejitve 249 gramov? Z moje strani lahko dobi tudi nagrado za oblikovanje.

Resnica je, da je nastal izrazito zahteven, zanesljivo delujoč vstopni model, ki začetnim kupcem ponuja presenetljivo privlačen seznam lastnosti in zmožnosti, čeprav tudi tokrat drži, da se za ustrezno uporabniško izkušnjo še vedno zdi nepogrešljiv precej dražji Fly More Combo oziroma vsaj nakup polnilnega HUB-a in dodatnih baterij. Zato pri razmerju med ceno in vrednostjo zdrsne le za drobec, a kljub temu je za tiste, ki si želijo zahtevnega prvega drona, absolutno in z veseljem priporočljiv.