Veliki jezikovni modeli in generativne umetne inteligence so sposobni pomembnih znanstvenih odkritij. S sodobnimi sistemi so že nastali resni rezultati, to ni novost, umetno inteligenco so za raziskovalne namene uporabljali že pred ChatGPT-jem, zdaj pa je OpenAI prišel z zelo posebno napovedjo.
Podjetju je uspelo rešiti enega od sedmih milenijskih problemov, ki jih je leta 2000 sestavil Clayev matematični inštitut in za njihovo rešitev ponudil zelo visoko denarno nagrado v višini milijon dolarjev. Za vsak problem pripada milijon dolarjev tistim, ki uspejo.
OpenAI je takoj poudaril, da ne zahtevajo nagrade, dodal pa je tudi, da ta znesek dejansko ne bi pokril stroškov, ki jih je odkritje zahtevalo.
Podjetju je uspelo rešiti več kot 90 let stare Navier–Stokesove enačbe, ki opisujejo gibanje in tok tekočin. Doslej je bila od sedmih problemov dokazana le ena, Poincaréjeva domneva. OpenAI je za uspeh verjetno opravil najintenzivnejše raziskovalno delo doslej. Po poročanju podjetja je postopek porabil računske zmogljivosti v vrednosti »več milijonov dolarjev«, čeprav ni trajal dolgo.
Prizadevanje podjetja OpenAI je rezultat prineslo v 88 urah. Podjetje je 28. avgusta začelo učiti nov interni model za to nalogo, ki naj bi bil pri reševanju matematičnih problemov skoraj trikrat uspešnejši od nedavno predstavljenega modela GPT-6 Astra, ki je že sam prinesel velik napredek. Teoretično gre torej za resnično izjemen model, ki je med raziskavo ustvaril več kot 10 tisoč agentov umetne inteligence, ti pa so skoraj vzporedno in brez premora delali na rešitvi.
Novica o dokazu milenijskega problema je razveseljiva, a zgodbi grenak priokus daje nenavadno naključje. Samo dan prej sta pomembna odkritja v zvezi z Navier–Stokesovimi enačbami predstavila matematik z Univerze v New Yorku Tristan Buckmaster in znanstvenik podjetja Anthropic Levent Alpöge. Alpöge naj bi prek podjetniških povezav izvedel, da je OpenAI izvedel za njuno raziskavo in da je podjetje imelo dostop do ključnih informacij.
Buckmaster je povedal, da je po izvedbi, da je OpenAI izvedel za njune rezultate, stopil v stik s podjetjem, da bi vprašal, kdaj so se začeli ukvarjati s problemom in na podlagi katerih podatkov so učili svoj model. Pogovor se je zelo hitro zaostril in prerasel v besedni spopad, ki ni potekal v slogu, ki je običajen v znanstvenih krogih.
O natančnem ozadju zadeve ni znanega nič, Buckmaster pa je celo namignil, da je OpenAI na nek način morda dobil dostop do sej, zabeleženih v sistemu Codex, in da so jih morda uporabili tudi pri učenju. Matematika sta pri delu uporabljala več jezikovnih modelov, pri svoji raziskavi tudi ChatGPT. Zdaj profesor čaka, da OpenAI objavi potek dokaza. Iz njega bo namreč razvidno, ali je podjetje storilo kakšno zlorabo.
