V zadnjih letih so tehnološka in druga podjetja vse bolj postavljala rabo umetne inteligence v ospredje, da bi povečala svojo učinkovitost. Zdaj smo še v zori eksplozije umetne inteligence, a vse kaže, da je nekaterim podjetjem že uspelo pretiravati.
Kaos na kvadrat.
Tako bi lahko najkrajše povzeli stanje, ki se je v zadnjem času oblikovalo na trgu dela in pri uporabi umetne inteligence, predvsem v Silicijevi dolini. Po svežem poročilu so se pri nekaterih podjetjih stroški uporabe umetne inteligence tako izmuznili izpod nadzora, da bi bilo za določena opravila ceneje zaposliti prave delavce.
V zadnjih mesecih so največja tehnološka podjetja tekmovala, komu bo uspelo zažgati čim več žetonov, torej kdo lahko umetno inteligenco izkoristi za največ opravil. Nekaterim je to uspelo tako dobro, da so izdatki na tem področju dosegli raven, pri kateri je treba stroške že zajeziti. Očitno so se nekateri povsem odtrgali od resničnosti in sploh niso pomislili, da je porabljene žetone treba plačati.
Po svežem poročilu časnika Wall Street Journal vodje podjetij šele zdaj spoznavajo, kako resni stroški jim nastajajo zaradi uporabe storitev umetne inteligence. »Ugotovili so, da zažiganje žetonov umetne inteligence dejansko stane denar, in če se to počne brez ustreznih konkretnih ciljev, to v resnici ni posebej dobra poslovna strategija,« piše v poročilu.
Dara Khosrowshahi, vodja Uberja, je v začetku tedna za Business Insider javno povedal, da je vse težje utemeljiti stroške pobud umetne inteligence znotraj podjetja. V določenih primerih rezultati uporabe umetne inteligence ne sledijo tempu rasti stroškov. Khosrowshahi je hkrati priznal, da je to lahko posledica slabe komunikacije vodstva. »Ustvarili smo občutek, kot da je umetna inteligenca brezplačna,« je dejal strokovnjak.
Svetovalec za umetno inteligenco, ki je želel ostati anonimen, je za Axios povedal, da je eden od njegovih strank »po naključju« zažgal približno 500 milijonov dolarjev žetonov, potem ko uporabe storitev umetne inteligence sploh ni omejil. Vir je razkril le, da je pri tem prišel na svoj račun Anthropic, noro količino prometa pa je povzročila uporaba Clauda.
Po drugem poročilu so delavci v nekem finančnem podjetju za odgovarjanje na povsem preproste vsakdanje zadeve uporabljali modele, ki ustvarjajo najvišje stroške. Še več, tudi za preprosta pogovarjanja so uporabljali modele, ki porabijo največ žetonov in zahtevajo veliko računske zmogljivosti. Tako so mesečno nastajali izdatki več sto tisoč dolarjev, v bistvu brez smisla.
Glede Mete je prejšnji mesec pricurljalo, da je en njen zaposleni v enem mesecu porabil 281 milijard žetonov. Po nekaterih izračunih to pomeni zmogljivost, s katero bi lahko Wikipedijo reproducirali 33-krat. Več podjetij vodi (ali je vodilo) notranjo lestvico kot spodbudo, ki kaže, kateri zaposleni porabi največ žetonov, to pa je privedlo do tega, da so »najbolj goreči« zaposleni jezikovnim modelom zaradi napredovanja po lestvici dajali povsem nesmiselne naloge. S tem so ustvarili ogromne stroške ob skromnem rezultatu.
Po anketah v 95 odstotkih primerov uporaba umetne inteligence ne doseže cilja, ki si ga je zadalo posamezno podjetje, in celo po navedbah OpenAI lahko umetna inteligenca učinkovitost zaposlenih poveča le z eno uro dela na dan.
Poudarjanje umetne inteligence je v velikih podjetjih tako zavladalo, da se preprosto niso več ukvarjali s tem, da bi zaposleni izdatke upravičili s pravimi dosežki. Tempo je bil v resnici tako visok, da ga sploh ni bilo mogoče uskladiti. Vlagatelji so od podjetij pričakovali, da bodo umetno inteligenco uporabljala vse bolj in bolj, zaposleni pa so za to tudi poskrbeli, četudi tisto, kar so počeli, ni imelo smisla.
