PRIJETEN DIZAJN, UDAREN BAS, A ALI TUDI DOBRO ZVENI? - XIAOMI SOUNDBAR PRO 2.1 CH - TECH VIBES

Xiaomi je danes osvojil svet, vsaj po Aziji zagotovo tudi Evropo, in tudi v tej kategoriji že leta skuša držati korak s konkurenco. Kdor je doslej pri podobnih ponudbah in izdelkih tega proizvajalca pogrešal ravno resnejši bas, bo zdaj morda dobil, kar je čakal, če bo seveda zadovoljen s ceno, ki vidno presega vstopno raven, in z zvokom.

Embalaža in dodatki

Ker se s podobnim kompletom še nisem srečal, sem ob obliki škatle najprej pomežiknil, kot da bi videl v predelu trebuha nekoliko predebel element iz Tetrisa. Tudi odpiranje je bilo nekoliko nenavadno: ima en zavihek več kot običajno in se lahko malce tudi zatakneta, vendar ne tako, da bi koga ovirala pri razpakiranju.

Znotraj komponente na mestu držijo nekateri običajni elementi iz stiropora, element, ki ščiti vrh nizkotonca, pa je tako kot pri televizorjih hkrati tudi pladenj za kable in dodatke. Tu so po en napajalni kabel za zvočno letev in nizkotonec, kabel HDMI, pritrdilni elementi, priloženi zvočni letvi (vijaki in zidni vložki), daljinski upravljalnik ter informativna knjižica.

Daljinski upravljalnik sicer deluje z dvema običajnima baterijama AAA, ki pa sem ju moral kupiti sam, ker žal nista priloženi upravljalniku.

Dizajn in zgradba

V tem žanru morda ne moremo govoriti o velikih vizualnih posebnostih, večina podjetij skuša zagotoviti čim diskretnejše elemente, ki se bolj ali manj neopazno skrivajo v senci televizorjev in ne štrlijo preveč iz dnevne sobe povprečnega gospodinjstva. Seveda je med njimi mogoče najti manjše in večje razlike, zvočne opeke so zdaj bolj kompaktne, zdaj širše, zdaj višje, zdaj ploščate. A vseeno je tudi kakšna izjema, npr. ULTIMEA Poseidon D505.1, ki zaradi ločenih satelitov zagotavlja večjo prožnost pri postavitvi zvočnikov kot večina podobnih ponudb.

Bistveno ni drugače pri Xiaomijevem izdelku, čeprav je njegov videz lahko kljub temu prijeten, izvedba pa kakovostna. In res, brušena kovinska površina sicer nekoliko zbira maščobo s prstov, a daje izrazit občutek kakovosti, rešetkasto kovinsko ohišje, ki služi kot čelna plošča in pokriva pogonske enote, je masivno in nudi prijetno enoten videz, pa tudi stranski plastični elementi in plastično ohišje, ki pokriva preostale dele, so iz boljše sorte, tudi če sijajna površina ne bo vsem pogodu.

Če že govorimo o hrbtni strani, so priključki lepo razporejeni po sredini, natanko za napisom XIAOMI na čelni plošči. Začne se z vhodom AC, sledi Coax, nato optična vrata, vrsto pa zaključi priključek HDMI ARC. Priključki jack tudi tu očitno krepijo sence preteklosti, poleg tega ni nobene žične možnosti za priklop nizkotonca, saj se ta z glavno enoto povezuje izključno – v zameno samodejno – brezžično.

Nič novega pod soncem, da proizvajalci radi veliko obljubljajo glede pričakovane zmogljivosti, ki je v našem primeru 300 vatov. Seveda drobni tisk pojasni, da številka pomeni skupno moč dveh sprednjih zvočnikov z največ 60 vati in nizkotonca z največ 180 vati. Nad tem ni treba biti presenečen, bistveno je, da se teoretična moč tako bolje izriše, kot če bi se zanašali samo na največjo številko, ki so si jo upali napisati na škatlo.

To je torej v bistvu klasičen stereo par zvočnikov, vgrajen v eno ploščato pravokotno ohišje, z bas refleksno cevjo in pasivno membrano na sredini, ki tudi brez ločene škatle zagotavlja nekaj dodatnega basa za par.

Sam nizkotonec je sicer precej velik kos, čeprav tudi pri cenejših, manjših kompletih zvočnikov ni redkost, da imajo debelejšo škatlo za nizke tone. Ima 6,5-palčni zvočnik, ki bobni proti tlom, in nekoliko megalomansko izvedeno bas refleksno cev, ki lepo zapolni večji del čelne plošče močnega lesenega – verjetno furnirnega – ohišja.

Z optičnega vidika je torej celotni vtis dober, izvedba pa presenetljivo temeljita, glede kakovosti načeloma nimam niti slabe besede, oba izdelka izgledata prav čedno in ne dajeta cenenega občutka. Na zadnji strani škatle sicer najdemo le gumb za vklop in gumb za seznanjanje, ki ga na srečo nisem potreboval, saj obe enoti v času skupnega testiranja nista nikoli izgubili povezave.

Sam obžalujem, da ni nobene možnosti žičnega priklopa nizkotonca, npr. če bi se pojavila težava z brezžično povezavo, ki je sicer redka, a se vseeno lahko zgodi. Sicer pa si lahko predstavljamo, kako ta čedni mali nizkotonec zbira prah v kotu, potem ko se komplet pokvari in ga zaradi pomanjkanja priključka ne moremo več uporabljati. Cepljenje las? Mogoče, a ne maram, da se naši izdelki zaradi manj možnosti povezave počutijo vse bolj za enkratno uporabo.

Upravljanje

Skratka, gre za izrazito čist, čeden in precej natančno izdelan zvočnik, ki ga kronata izredno preprosto in uspešno upravljanje. Najprej je tu infrardeči daljinski upravljalnik, ki ima vse pomembne tipke, ki jih bomo potrebovali, in še eno več, saj je tu način Night mode, ki hitro omeji bobnenje, če bi namesto popolnega izklopa raje nekoliko zategnili vajeti.

Daljinski upravljalnik sicer odlično deluje, membranske tipke s prijetnim in odločnim klikom sporočijo, da so prejele ukaz, ki ga nato brez zamude izvedejo. Nekoliko manj udobno, a toliko bolj uporabno je, da ob izpraznitvi daljinca tipke za upravljanje najdemo tudi na vrhu same glavne enote, tako da poleg vklopa in izklopa lahko izberemo način povezave, nastavljamo pa tudi glasnost.

Za vnaprej shranjene zvočne profile pa bomo še vedno potrebovali daljinec, da ne omenjam, da šest različnih različic v različni meri omogoča spreminjanje moči basa, kar prav tako lahko preizkušamo le z upravljalnikom. Uporabna je tudi funkcija NFC, ki za večino pametnih telefonov omogoča takojšnjo povezavo, pri meni je prav tako odlično delovala.

Drugih funkcij za telefon pa ni, izdelek lahko upravljamo izključno na pravkar opisane načine. Še več, za preizkus sem pogledal tudi aplikacijo Xiaomi Home, kjer lahko tisti, ki razmišljajo o pametnem domu, združijo združljive naprave Xiaomi v skupen sistem, a ta zvočna letev žal ne more biti del velike celote, proizvajalec jo je izpustil iz ekosistema.

K dizajnu pa sodi še diskreten zaslon LED na desnem robu čelne plošče, ki izza rešetke sporoča, kje smo z daljinskim upravljalnikom. S prijetno modrikasto belo svetlobo označuje načine povezave, lepo se pomikajo imena zvočnih profilov in tako naprej. Videti je odlično in hitro izgine, da zvečer ne moti s svojo svetlobo, ob tem pa ne moti niti en osamljen indikator stanja; ta rešitev mi je bila zelo všeč, rad bi jo videl tudi drugje.

Zvok

Tu postane stvar res zanimiva, saj je na papirju to precej obetavna rešitev, ki presega golo nadgradnjo za slabše muzicirajoče televizorje. No, to velja in ne velja, saj nam Xiaomijev komplet Pro 2.1 res zagotavlja glasnost in bas, pri kakovosti zvoka pa žal ni tako enoznačno.

Dejstvo je, da me je za 60 tisoč forintov to, kar sem doživel, razočaralo. Najpreprostejši izraz zanj je, da ima „zvok iz škatle", kar ni ravno pozitiven pridevnik za tako dovršen komplet. A tako pač je. Bobneče grmenje akcijskih filmov res ojača, povprečne televizorje torej dobro dopolnjuje, a govor je nekoliko dolgočasen, podrobnosti pa manjkajo ali ne zvenijo v posebej prefinjeni kakovosti.

Skupni vtis vseeno ni nesprejemljiv, a testiral sem že poceni komplete zvočnikov, ki so bili precej bolj prepričljivi, čeprav noben ni izgledal tako dovršeno. Ta torej zveni precej močneje in glasneje, kot bi ga lahko odpravili kot preprosto razširitev zvočnikov televizorja, a namesto osupljivega zvočnega doživetja je to, kar sem dobil, bolj v redu, in to mi žal za ta denar ne zadošča.

Preklapljanje med zvočnimi profili skupno sliko res nekoliko izboljša, a precej neprijetno je bilo, da sem glede na skladbe in vsebine neprestano eksperimentiral z njimi, da bi ugotovil, kateri je za dano vsebino najuporabnejši. Standardni način je precej „raven", a ne v dobrem smislu, drugod pa je zvok dolgočasen in poln basa, tudi če nizke tone nastavim na minimum.

Potem posamezna skladba zveni kar prijetno, a le dokler ne preklopim na svoje stare zvočnike, ki ga pometejo s tlemi, čeprav niso niti približno tako kompaktni ali čistega videza, s tem se ne morem prepirati. V načinu za glasbo so akustične kitare sicer zvenele presenetljivo prijazno, nato pa je prišla skladba, pri kateri se je vrnil zvok iz škatle. Torej, če nimamo skrajnih pričakovanj, bo gledanje filmov zagotovo izboljšal.

Tudi DTS Virtual:X me ni prepričal in čeprav ni izključeno, da obstaja vsebina, pri kateri celoten vtis bolj izboljša kot poslabša, je jaz nisem našel. Glasnost je sicer precejšnja, zagotovo je ne bomo vrteli na maksimum; v povprečni sobi je po mojem že okoli 40–50 dovolj, v večji pa si morda upamo do 80, a tam se pojavi nekaj statičnega šuma, ki lahko moti v tišjih trenutkih.

Ali ga potrebujem?

Prednost starih televizorjev je, da imajo priključek celo za babičin opekač, medtem ko uporabnikom na modernejših pametnih televizorjih pomagajo posodobljeni standardi in brezžične možnosti. V našem primeru coax, infrardeča povezava, HDMI ARC in Bluetooth v bistvu pokrijejo večino primerov, ki jih bomo morda potrebovali, če želimo uporabljati Xiaomijev komplet 2.1. Vse to se nam razkriva v precej dovršeni in preprosto okusni obliki, z diskretnim zaslonom LED in preprostim upravljanjem, kar se mi je z vidika dizajna zdelo izrazito privlačno.

Vse to je lepo in prav, a kaj pomeni čeden videz in uporabniku prijazna izvedba, če zvočnik ne zveni dobro. Soundbar Pro 2.1 pa skoraj zataji ravno tam, kjer ga najbolj pričakujemo. Čeprav gre dobesedno za škatle, sem upal, da bo zvenel za nekaj stopenj bolj niansirano in čisteje, vsaj za ta denar. Z glasnostjo ni težav in bas je korekten za kakšno dobro serijo na Netflixu ali filmski maraton na kavču, a kaj pomagajo vnaprej shranjeni zvočni profili, če manj živahen zvok od pričakovanega ponuja mešano doživetje.

Tudi za poslušanje glasbe bi ga priporočil le bolj ali manj, seveda zveni bistveno lepše in močneje udari kot povprečni prenosni zvočnik, a pri svojih najljubših skladbah se morda ne bi želeli poglabljati prav s tem. Skupna slika vseeno ni grozljiva, celoten vtis je korekten in z ceneje televizorjem s piskajočimi zvočniki dobesedno dela čudeže, a pri okoli 60 tisoč forintih bi pričakoval še nekaj več, morda bi o nakupu razmislil ob znižanju.