SIMETRIČNA OBLIKA, VEČJI ZASLON, BREZ GPS IN NFC - XIAOMI MI SMART BAND 10 - TECH VIBES

Proizvajalec je torej še naprej brusil svojo sicer že pametno in lepo napravo, ki je ena najbolj priljubljenih v svoji kategoriji. Poleg tega je na voljo v dveh izvedbah, saj je ob običajnem osnovnem modelu s kovinskim ohišjem zdaj mogoče kupiti tudi različico, oblečeno v sneženo belo keramiko. A koliko je poleg manjših izboljšav videza napredovala v primerjavi s prejšnjo izdajo, ki ne le na prvi pogled strašljivo spominja na model 9?

Odpiranje škatle

Napravi minimalističnega videza pripada podobna predstavitev. Embalaža izdelka je nespremenjeno Xiaomijeva, torej zadržana, a okusna bela škatlica, katere snežno belo sprednjo stran poleg diskretnega znaka znamke krasita le fotografija izdelka in ime izdelka. Na straneh in zadnji strani so najpomembnejše lastnosti, vključno z večjim zaslonom in dodatki, ki so poenoteni, zlasti pri izdajah, ki se razlikujejo predvsem po barvi.

Tudi v notranjosti ni dosti večja natrpanost in presenečenj ni vredno pričakovati, tanka škatla pa že vnaprej nakazuje, da poleg polnilnega kabla verjetno ne moremo računati na veliko dodatkov. Slednji je v bistvu isti kratki kabel USB-A z 2-pinsko magnetno glavo, kot je spremljal predhodnika, torej način napajanja ostaja nespremenjen, zato nadomestitev kabla verjetno ne bo nemogoča.

Sam izdelek leži v preprosti plastični vrečki, zraven pa je še informativna knjižica oziroma uporabniški priročnik, ki je seveda dostopen tudi v digitalni obliki. Večina že pri resnejših napravah ne računa več na polnilno glavo, zato je ta ploščata škatlica seveda tudi nima.

Oblikovanje in oprema

Smart Band je bil vedno precej vitka in čista naprava, kar je k sreči eden od elementov, ki nespremenjeno zaznamujejo serijo. Zaradi značilnosti žanra tudi tu prevladuje zaslon, ki je še naprej odlična plošča AMOLED z osveževanjem 60 Hz. Nekaj se je vendarle spremenilo! Najprej, tekmovalec s številko 10 je dobil največji zaslon v zgodovini serije, ki je večji ravno toliko, da ne izstopa iz vrste teh naprav diskretnih dimenzij.

Obenem so fino uglasili tudi tanek črn okvir okoli plošče, ki je zdaj zgoraj in spodaj enako širok, poleg tega pa meri le 1 mm. To se morda zdi malenkost, a je z estetskega vidika pomembno izboljšanje in pri tako kompaktnem izdelku zelo pomembna podrobnost. Hkrati smo lahko prepričani, da bodo Xiaomijevi oblikovalci v prihodnjih letih tudi to še zmanjšali.

Kot sem omenil v uvodu, je poleg drugih alternativ (roza, zlata itd.) zdaj na voljo tudi v keramični različici, ki je s svojimi dimenzijami 47,74 x 23,94 x 10,95 mm za dober milimeter »debelejša« od osnovne izdaje, ki je bila pri meni. Ta temno siv model se nespremenjeno ponaša v aluminijastem ohišju, ki je z vidika oddajanja toplote verjetno boljša izbira od keramike, zlasti če nameravamo z njim športati in vaditi tudi poleti.

Band 10 v beli keramiki je nedvomno ženstvenejši, če se to sploh sme reči, elegantnejši od preprostega črnega, hkrati pa je od obeh ravno ta težji. Aluminijasta različica tehta približno 16 g, s čimer so spretno rešili, da je skupaj z večjim zaslonom v bistvu enako težka kot model 9.

Nova keramična različica v primerjavi s tem tehta 23 gramov, seveda brez paščka. Razlika je torej opazna, a kdor je že dlje časa nosil uro z več kot 60 grami osnovne teže, kakršna je Galaxy Watch Ultra, ob kateri so še kovinski paščki, dobro ve, da je tu celo težji Smart Band 10 povsem pernato lahka obleka.

Videz je torej še vedno res okusen, simetričnih linij pa še naprej ne prekinja ne gumb ne kakšna druga moteča vdolbina ali izboklina: tudi različica 10 nam ponuja izključno svoj zaslon na dotik. Morda mu oprostimo, da zvočnika in mikrofona tudi tokrat nista vgrajena, v zameno pa je čista oblika, tako ljuba našim očem, ostala skoraj brezhibna.

Dobra novica je, da je nespremenjen tudi pritrdilni mehanizem paščkov za uro, zato jih ni le preprosto sneti in znova pripeti, temveč je ura združljiva tudi s paščki, izdelanimi za modela 8 in 9! Morda manj dobra novica je, da ji je priložen natanko tak pašček kot modelu 9, katerega zasnova mi že lani ni bila všeč. Kakovost silikona je seveda tudi zdaj v redu, a način spenjanja obeh trakov v mesecih od lani ni postal moj favorit. Pri Xiaomiju seveda lahko izbiramo med različnimi dodatnimi paščki, tako da najdemo rešitev s trakom na ježek, ki bolj ustreza športu in pohodništvu, ali pa pretiravamo in kupimo okrašene kovinske paščke, ki se majejo na meji med eleganco in popolnim kičem.

Če pa smo že omenili večjo ploščo, velja omeniti tudi večjo svetilnost, saj so 1200 nitov predhodnika povečali na 1500, kar je pri poletni uporabi nezanemarljiv napredek. To seveda ni ravno podvojitev, kot se je zgodilo pri modelih 8 in 9, je pa vseeno cenjeno in vredno ceniti izboljšanje. Žal brez pekočega sonca nisem mogel preizkušati meja berljivosti, a ker se je predhodnik na splošno dobro odrezal, verjetno tudi na novinca ne bomo imeli veliko pripomb.

Vrste stekla, ki ščiti zaslon, proizvajalec tudi tokrat ni sporočil, ura pa ima še naprej vodoodpornost po standardu 5 ATM. Tu torej ni napredka, a je to korektna vrednost za plavalce in hobi potapljače. Naprava seveda ne bi bila nič vredna brez senzorjev, med katerimi je svetlobni senzor na sprednji strani manj atraktiven, čeprav ima tudi ta koristno funkcijo.

Veliko bolj zanimiv pa je optični senzor, ki utripa na trebuhu ure in opravi večino dela, na primer spremljanje ravni kisika v krvi in srčnega utripa. Poleg tega so tu še tri-osni pospeškomer, žiroskop, barometer in zdaj celo elektronski kompas. S telefonom se povezuje prek Bluetootha 5.4, torej enako kot Smart Band 9.

Kapaciteta vgrajene baterije se ni spremenila, kljub temu pa proizvajalec uporabnikom obljublja precej zveneč čas delovanja. Če se odpovemo AOD, torej vedno vklopljenemu zaslonu, ga lahko nosimo celo 3 tedne z enim polnjenjem, če pa te zmožnosti ne moremo pogrešati, imamo kljub temu približno 9 dni, pri čemer lahko opravimo tudi meritve ob dnevnih vadbah in ga pustimo delati med spanjem. To je ob upoštevanju večjega in svetlejšega zaslona izrazito korektna vrednost, tudi če pri splošni uporabi pomembnega napredka ni opaziti.

Zagon, programska oprema in vtisi

Izdelek v osnovi deluje povsem enako kot predhodnik, zato je bilo za vklop ob odsotnosti fizičnih gumbov spet treba priključiti polnilni kabel. Nato sem lahko izbral jezik, sledila pa je povezava s telefonom. Na slednjem sem se moral vrniti k aplikaciji Mi Fitness, ki je na voljo za Android in iOS in brez katere zapestnica ne bi bila kaj prida uporabna.

K sreči je postopek umerjanja hiter in preprost, programska oprema pa obilno daje navodila za prve korake. Kar lahko povzroči nekaj nelagodja, je nešteto zahtev za dovoljenja za dostop, ki jih moramo na napravah z Androidom odobriti. Nič novega pod soncem, vsekakor pa bi bilo kul, če bi lahko že vnaprej, v obliki seznama, odkljukali vse, kar bo potrebno, da bi lahko potem nadaljevali.

Na uri deluje sistem Xiaomi HyperOS 2.0, ki temelji na Androidu 15. Prisotnost dovolj svežega sistema je razveseljiva, vendar v praksi v primerjavi z modelom 9 ne opazimo veliko sprememb, uporabniški vmesnik je po videzu in upravljanju v bistvu nudil enako izkušnjo. Na levi so hitre funkcije, na desni pripomočki, od zgoraj se spusti vrstica z obvestili, spodaj pa najdemo funkcije in nastavitve.

To pa pomeni, da dobimo preprosto oziroma enostavno naučljivo upravljanje v obliki logično zgrajenega uporabniškega vmesnika. Uporabniški vmesnik je pregleden in celo drobni tisk je kar dobro berljiv, čeprav to že pri prejšnji napravi ni bil poseben problem.

Animacije so še vedno hitre, zaslon se odziva, zmogljivost pa je prepričljiva, res je, da ni bilo treba poganjati nobenega dela igre Doom, zagotoviti je bilo treba le gladke prehode animacij med meniji in nemoteno delovanje funkcij. Tudi tokrat mu nisem mogel ničesar očitati, kadar koli sem pogledal na uro, je glede na nastavitev takoj zasvetil zaslon, ob zagonu in ustavitvi meritev se je vedno takoj odzval na moje dotike, vsaj kadar plošče nisem poskušal tipkati med tekom ali vzponom v hrib.

Na programskem področju se torej naprava še vedno dobro odreže, vključno s 150 različnimi športnimi aktivnostmi in načini vadbe, ki jim se zna prilagoditi. Poleg zaslona velja omeniti, da si je proizvajalec prizadeval izboljšati zaznavanje spanja in natančnost podatkov, zbranih med počitkom. Čeprav tudi tokrat ni bilo brezhibno, je po prvem, nekoliko netočnem povzetku delovalo uravnoteženo in sporočalo bolj realistične vrednosti.

Izbira številčnic je tudi tokrat obilna, tudi brezplačnih možnosti je veliko. Nastavimo lahko vizualni slog, ki ustreza našemu trenutnemu razpoloženju in slogu, med njimi pa so tudi teme, ki prikazujejo za nas pomembne podatke meritev.

Pri združljivosti so tudi tokrat v prednosti uporabniki Androida, na primer ko prejmemo sporočilo ali klic, lahko nanju že odgovorimo. Res le v obliki vnaprej shranjenih hitrih sporočil, ki pa jih je mogoče urejati v telefonski aplikaciji, kar je vendarle precej uporabno. Digitalne tipkovnice na majhnem zaslonu ne odpre, zato žal še vedno ne moremo sestaviti individualnega sporočila na poti, a to je vseeno več, kot dobijo uporabniki iPhonov. Na obvestila pa žal sploh ne moremo reagirati, tako da lahko, tudi če preberemo e-pošto, tapnemo le gumb »zavrni«. Prikazano besedilo je sicer dobro berljivo in brezhibno obravnava naglase, s čustvenimi simboli pa se ne zna spoprijeti.

Zanimiva novost pa je, da programska oprema ponuja podrobnejše prilagajanje vibracijskega motorčka. Za obvestila, povezana z različnimi funkcijami, lahko nastavimo vibracije različne jakosti, tako da SMS ločimo od e-pošte ali dohodnega klica, ne da bi pogledali, lahko pa vibrira tudi pri pomikanju po meniju, če to želimo. To v glavnem pomeni nastavitve šibko, srednje in močno, poleg tega pa lahko napravo na daljavo tudi stresemo, če je ne bi našli. Ne bo čivkala ali predvajala glasbe, ker zvočnik ni vgrajen, v zameno pa lahko pozvonimo telefon, če ni nastavljen na vibriranje ali tiho.

Pomembno je, da na samo uro ne moremo nameščati aplikacij, ker ni na voljo prostega pomnilnika, pa tudi sam sistem tega sicer ne bi omogočal. Zato se moramo zadovoljiti z vnaprej nameščenimi možnostmi, kot so vreme, svetovna ura, budilka, dnevnik rokov ali načrtovalnik opravil, in s peščico telefonskih funkcij, ki jih lahko z uro bolj ali manj upravljamo, kot je predvajalnik medijev. K sreči deluje tudi funkcija sprožilca kamere, lastniki telefonov Xiaomi pa imajo širše možnosti, kot je pri napravah iz istega ekosistema že običajno.

Zabavna malenkost in hkrati izjema je, da so nekatere številčnice popestrili s svojevrstnimi mini igrami ali dodatnimi animacijami, ki jih je v seznamu vredno iskati pod menijem Friss és Vidám. Tu je na primer nogometna igra, kjer je treba zadeti pravi kot strela, da z žogo, ki se odbija med robovi zaslona, dosežemo zadetek, in podobni preprosti primerki, ki se prilegajo na ta ozek zaslon. Na resen dodatek torej ni vredno računati, a morda nam z njimi lahko popestrijo razpoloženje.

Čas delovanja

Čas delovanja v bistvu ustreza temu, kar navaja Xiaomi, približno 9 dni ob aktivni uporabi ali dnevnih vadbah in Allways On Display zlahka dosežemo. To je od tako majhne in uporabne naprave precej korekten dosežek, vsekakor pa bodite pri daljših pohodih pozorni na to, kaj nujno potrebujemo, telefon bo na primer zagotovo zdržal dlje. Brezžičnega polnjenja žal še vedno ni, kar sem zamerjal že pri prejšnjem modelu, in tudi tu me njegova odsotnost ni razveselila, s kablom pa polno polnjenje sicer traja eno uro.

Kaj še manjka?

Čeprav se je natančnost meritev izboljšala, zaslon pa je postal večji in svetlejši, so še vedno pomanjkljivosti, ki jih žal tudi ta model ni odpravil. Po eni strani GPS še vedno ni, zapestnica se lahko zanaša izključno na satelitske zmožnosti našega telefona, česar ne more resnično nadomestiti niti pojav kompasa, ki izboljšuje natančnost. Kar pa res boli, je opustitev NFC, zlasti ob vedenju, da je Smart Band 10 za kitajski trg to možnost dobil že ob izidu.

Dejstvo je, da kljub drobnim izboljšavam in izboljšani natančnosti izdelku ne moremo pripisati veliko resnih novosti. Zaslon je postal malo lepši, svetlejši in večji, a ni NFC, ni GPS, ni brezžičnega polnjenja, od katerih lahko vsak izbere, katerega najbolj pogreša. Sam lahko GPS še spregledam, ta bi precej skrajšal sicer korektno uglašeno upravljanje z energijo, odsotnost drugih dveh funkcij pa mu težje oprostim.

Šport

150 športnih načinov je šele začetek, bi lahko rekel, saj Smart Band 10 resnično zacveti, ko pridejo na vrsto različne fitnes in športne funkcije. Šteje kalorije, meri stres in celo opozori, če gre kaj čez običajno raven. Z njim lahko podpremo celo tek z virtualnim trenerjem, srčni utrip pa zmore meriti celo pod vodo.

Merjenje srčnega utripa je zanesljivo, tudi število korakov je precej natančno, ne reagira na primer na druge gibe, zato s sleparskimi podatki ne kvari naše statistike, pri natančnosti ravni kisika v krvi pa nisem prepričan. Skupno treningi načrti, statistika in številne športne kategorije tudi tokrat tvorijo povsem prepričljiv paket za uporabnike.

Ali ga potrebujem?

Xiaomi s Smart Bandom 10 že temeljito preizkuša meje tega, kaj gre v ta cenovni razred in fizični format. Kdor si želi precej več od tega, mu je še naprej priporočena pametna ura z bogatejšim naborom funkcij, kdor pa za šport in vadbo res išče partnerja, mu je Smart Band 10 natančnejši od predhodnikov in na splošno odlična in kakovostna naprava. Nakupna cena 16.000 forintov morda že daje misliti, a po razmerju med ceno in vrednostjo je še vedno odlična izbira, zato mu priznanje brez težav podelim.

Oblika se je spremenila v njegovo korist, pri tem pa je skupaj z večjim zaslonom ohranil vitko postavo in čisto obliko, zaradi katere je nespremenjeno okusen in vitek dodatek, ki ga ob nošenju skoraj ne opazimo. Zaslon je svetlejši kot kdaj koli, ločljivost je optimalna, tudi na zmogljivost sistema ni pripomb, programska oprema pa se je še obogatila z večjimi in manjšimi funkcijami udobja, zaradi katerih je še bolj ljub in vsestranski. Čas delovanja baterije je korekten in dobro nastavljiv, čeprav bo ob aktiviranju vsega hitro konec zabave. Zamenjava modela 8 ali 9 z njim verjetno še ni smiselna, pri starejših modelih pa se zamenjava morda splača.

Vsiljevanje čudnega paščka z zatiči je žalostno, saj ga niti občinstvo ni bilo veselo, skupaj s testi, prav tako je že skrajni čas, da vgradijo polnjenje Qi. Skoraj pa je škandalozno, da je na Kitajskem NFC na voljo, evropskemu občinstvu pa ga niso omogočili. Hitro plačevanje je funkcija udobja, po kateri je povpraševanje splošno, in njeno odsotnost bi poudaril, tudi če nas ne bi izpustili samo nas. Žal sta ta in vgrajeni GPS še naprej privilegij modelov Pro, a 10 Pro še ni izšel in o njegovem prihodu ni veliko informacij. Kdor pa zmore brez tega in mu morda ni težko, da mora občasno vzeti v roke tudi telefon, ostaja Smart Band 10 eden najbolje uspelih primerkov svoje kategorije.