SKODELICA PRAVEGA ESPRESSA KJER KOLI IN KADAR KOLI? OUTIN NANO - TECH VIBES

Zamisel o prenosnih kavnih aparatih ni povsem nova, saj so se prvi ročni espresso aparati s črpalko predstavili že sredi prvega desetletja tega stoletja, a je bilo pri njih treba zračni tlak ustvariti ročno, vodo pa posebej zavreti. Nato so se dobrih deset let pozneje končno pojavili modeli z vgrajenim grelnim elementom in akumulatorjem. V primerjavi z njimi je kategorija, ki jo predstavlja OutIn Nano, mogoče šteti za preboj: vodo segreje v 3–4 minutah namesto prejšnjih 8–10, poleg tega deluje s tlakom 20 barov, kar nas na papirju precej bolj približa želenemu kavnemu doživetju.

Embalaža in dodatki

Škatla izdelka me je na prvi pogled bolj spominjala na embalažo lovske opreme, kakšne vojaške opreme ali binokularnega gozdarskega daljnogleda kot na embalažo kavnega aparata. To je seveda pomemben del oblikovanja, saj je poleg prenosljivosti pomemben vidik tudi uporaba v nenavadnem okolju, kar močno poudarjata zunanji karton, okrašen s fotografijami narave, in notranji pokrov škatle.

To vzdušje krepi tudi notranja razporeditev embalaže, a ob prvem odprtju me ni pričakala sama naprava. Ko odpremo pokrov, se moramo namreč najprej prebiti skozi nekaj papirnatih obvestil, ki podajajo obilne in koristne informacije o uporabi izdelka, dobimo pa še nekaj nalepk OutIn.

Tudi notranja razporeditev je takšna, kot da bi odprl kakšno pohodniško opremo ali lovski daljnogled, a tu so bili v vrsti že kavni aparat, ki spominja na termovko, in njegovi dodatki. Embalaža je sicer precej temeljita in premišljena, saj so vsi elementi posamično pogreznjeni v posamezne pregrade masivnega ohišja iz pene, poleg več plasti kartonske zaključne plasti pa poskrbi še dodatni penasti pokrov, da se nič ne more premakniti s svojega mesta.

Posebej mi je bilo všeč, da masivni nosilni element sicer ni narejen iz papirja, a plastične vrečke ne kvarijo celotne podobe, elementi stojijo sami zase in so takoj dostopni. Notranjost škatle pa krasijo simpatične ilustracije in napisi, ki človeka poleg tega, da ga spravijo v pohodniško razpoloženje, obširno obveščajo o tem, kako se lotiti priprave kave.

Seznam dodatkov vsebuje najpomembnejše, torej poleg osnovne naprave tu sta košarica za mleto kavo in adapter, ki sprejme klasične kavne kapsule, združljive z Nespresso. Poleg tega sta del kompleta še žlička za doziranje kave, ki je hkrati tlačilo (tamper), in plastična skodelica za kavo, ki služi tudi kot pokrovček. Za polnjenje pa na koncu poskrbi razmeroma običajen kabel USB-C – USB-C, če ga seveda ne pustimo v škatli, da uporabimo svoj preizkušeni kabel.

Oblikovanje in zgradba

Ob pogledu na podobne izdelke je videti, da je večina prenosnih aparatov zgrajena okoli precej podobne zasnove, naj gre za obliko, obdelavo zunanjega ohišja, osnovno zgradbo, pogosto pa je tudi polnilni priključek natanko tam in videti tako kot v tem primeru.

Izdelek daje občutek, kot da v roki držim najmasivnejšo industrijsko termovko, kar sem jih kdaj videl. Če ne bi imel dobrega več kot pol kilograma teže in gumba za vklop, podprtega z diodami LED, morda sploh ne bi takoj posumil, da gre za nekaj drugega.

Pa vendar gre za nekaj čisto drugega, čeprav je res, da vanj moramo natočiti vodo, če ga želimo uporabljati. Izdelek naj bi bil na voljo v kar precej barvah, čeprav so bile na uradni strani navedene le še Space Gray (temno siva), OutIn Teal (turkizna), Pearl White (bela) in Forest green (temno zelena), pri meni pa je bila slednja.

Glede na slike so videti dobro vse, a pohodniškemu, gozdnemu vzdušju nedvomno najbolj ustreza ta, kdor pa si želi bolj veselih barv, ima tudi to možnost. Če jo ima, saj je Nano že večletni model in, če prav vidim, je ravno zdaj izšel model številka dva, kjer je namesto OutIn Teal na voljo svetlejša različica Canyon Green.

Izdelek na splošno vzbuja vzdušje, kot da bi bil nekje na pol poti med sodobno podobo klasičnih gospodinjskih aparatov in neodvisnim projektom, ki se pojavi na Kickstarterju. Ob natančnem pregledu pa ni razloga za nobeno pritožbo, saj se zgradba naprave zdi izrazito temeljita in kakovostna. Zunanje ohišje ima mat premaz in je res neodrsljivo, zagotavlja stabilen oprijem.

Vsi elementi se popolnoma prilegajo, tesnila so tesna, zato če smo pozorni, težko pride do puščanja ali podobne težave. Seveda je povsod videti plastiko, a boljše kakovosti in take, ki ustreza tudi živilskim zahtevam. Znotraj je seveda tudi popolnoma odporna proti vročini, vsaj na temperaturo okoli 90 °C, na katero naprava segreje vodo, je pripravljena.

Glede na otip in robustno zasnovo bi vsekakor rekel, da če bi zjutraj po naključju padel na žerjavico, ki je ostala od tabornega ognja, bi ga morda še lahko rešili, če bi dovolj hitro reagirali.

Ta občutek je seveda lahko tudi varljiv, kar deloma upravičuje tudi precejšnja teža naprave. Poleg velikosti namreč skoraj 700 gramov težak aparat ime Nano postavlja v narekovaje, saj ni ne droben ne ravno lahek. Na mestu ustvarjalcev bi o primernem imenu razmislil še enkrat, a vidno vztrajajo pri njem, saj bo tudi naslednji model prišel pod istim imenom.

Kar zadeva zgradbo, je zgornji del pokrovček na snap, s tesnilnim obročkom, ki služi kot pokrov rezervoarja za vodo iz nerjavečega jekla. Ta pokrov se mi je zdel nekoliko čuden, ne bi imel nič proti, če bi ga bilo mogoče zapreti nekoliko trdneje, ker daje občutek, da v njem ni smiselno pustiti vode, preden ga spakiramo. Vijačni navoj ali zapiralo za pol obrata bi prineslo veliko pomiritev, a med uporabo sicer ni povzročalo nobenih težav.

Na sprednji strani ohišja je edini fizični gumb, nad njim pa indikatorji LED. Ti obveščajo o približni napolnjenosti akumulatorja, natančne odstotne vrednosti torej ne dobimo, a pomaga pri tem, da vemo, približno koliko skuhanih porcij je še v akumulatorjih.

Na nasprotni strani je vidna polnilna vrata USB-C, ki jih pred vlago ščiti majhen gumijast pokrovček. Iz tega upravičeno sklepamo, da je izdelek lahko odporen proti vlagi, kar približno drži, saj ocena IPX4 pomeni zaščito pred brizgajočo vodo. Pred resnejšo obremenitvijo od rahlega dežja pa ga je treba varovati, pri čiščenju pa je treba, razen pri snemljivih plastičnih elementih, posebej paziti zaradi zaščite akumulatorjev in motorja. Pod pipo ga torej po možnosti ne umivajmo, raje se ga lotimo z vlažno krpo.

Rezervoar za vodo je mogoče napolniti največ do 80 ml. Doziranje podpirajo tudi vgravirane pomožne črte in napisi, tako da vedno natančno vemo, koliko smo natočili. To je pomembno, saj bo za klasični espresso s 30 ml potrebnih približno 50 ml vode.

V notranjosti ohišja sta triceličen litij-ionski akumulatorski sklop z 2500 mAh in krmilna elektronika, sledi pa ji električna črpalka. Miniaturni kompresor lahko ustvari tlak 20 barov, ki se pri kavni tableti ublaži na okoli 6–10 barov, za idealen končni rezultat.

Na koncu sledita adapterska komora in izliv. Ta navojni del sprejme kavo, odvisno od adapterja neposredno mleto kavo ali kapsulo. Pri prvi je njegova notranjost povsem kovinska sitasta košarica, pri adapterju za kapsule pa je vidnih le nekaj kovinskih elementov, ki preluknjajo dno kapsule, tako da lahko skoznjo steče vroča voda pod visokim tlakom.

Na koncu pride zaključni pokrovček, ki je hkrati tudi majhna skodelica, podobna tistim na termovkah. Privijemo pa ga lahko dejansko le na del s kavnim sitom. Ko je ustrezni element za držanje kave ali adapter na svojem mestu, je treba varnostni pokrovček oziroma izlivno glavo temeljito privijati, tako bo tlak ustrezen in preprečimo, da bi voda namesto skozi spodnjo režo odtekala ob strani.

Uporaba in izkušnje

No, lagal bi, če bi rekel, da sem pravi kavni strokovnjak gurman, a ne zanikam, da tudi sam rad pijem kavo, zato ne zavrnem dobro pripravljenega espressa, pokritega s kremno peno. Prav zato sem bil do Nana nekoliko nezaupljiv, saj niti nekateri večji in zmogljivejši namizni aparati niso nujno sposobni skuhati res dobre kave.

Zato so bila tudi moja pričakovanja nekoliko nižja, čeprav z osnovno ceno 40–45 tisoč forintov, odvisno od barve, ni ravno poceni zabava. Uporaba je sicer nekoliko mešano doživetje, a na splošno res ni zapletena, pripravljena kava pa je res za cele kategorije boljša, kot če bi jo preprosto precedili ali poskusili s 3v1 prahom, ki spada med industrijske odpadke. Treba je le spoznati napravo in biti pozoren na nekaj stvari, da dobimo najboljši končni rezultat in se izognemo zatikanju.

Slednja težava se lahko zgodi predvsem, če uporabimo zelo fino mleto kavo ali pretiravamo s količino in tlačenjem. Prestrogo stisnjena mleta kava lahko namreč zamaši pot prihajajoči vodi in namesto kave nam bo razburjenje dvignilo pulz in krvni tlak.

Najpreprostejša je seveda rešitev s kapsulami, saj jo samo zaskočimo in nato vzamemo ven, čiščenje adapterja pa je veliko enostavnejše kot čiščenje košarice, polne usedline. Pomembno je, da po možnosti uporabimo prečiščeno vodo, s čimer poleg okusa ohranimo tudi življenjsko dobo naprave.

Celoten postopek načeloma ni zapleten: mleto kavo z lopatico damo v kavno košarico, nato jo stisnemo s tlačilom, ki se popolnoma prilega okvirju. Tako dobimo približno 6 do 8 gramov na porcijo, odvisno od tega, kako fino mleto kavo uporabimo.

Ko je mleta kava na mestu, lahko začnemo s kuhanjem! Tu se moramo pripraviti na to, da bo, če ne delamo neposredno z vročo vodo, končni rezultat bolj mlačen ali topel kot vroč. Če bi radi kavo pretakali neposredno v skodelico, naprava ni preveč praktična, saj po dobrih 3 minutah segrevanja kavo samodejno izpusti.

Torej ga bodisi naslonimo na njegov pokrovček in pustimo, da dela, bodisi držimo 700-gramski aparat, dokler ne konča. Če izberemo segrevanje, postopek temeljito izprazni akumulator, zato bomo glede na količino vode lahko skuhali največ 3–4 porcije, z osnovnimi dodatki torej ne moremo narediti podaljšane kave. Zavrenje lahko seveda nadomestimo tudi s termovko z vročo vodo, v tem primeru lahko z njo pripravimo tudi 200 porcij, saj porabi minimalno energije.

Postopek se izvede z enim samim gumbom, za zavrenje ga je treba držati pritisnjenega približno 2 sekundi, vse do pisku, po kratkem pritisku pa lahko le preverimo raven akumulatorja. Če vanj natočimo vročo vodo, je uspešen dvojni klik ali 5-sekundno držanje, v tem primeru faza segrevanja izpade in črpalka takoj začne delovati. Kava steče v približno pol minute in je že pitna. Kuhanje je sicer mogoče tudi prekiniti: med postopkom je dovolj enkrat pritisniti gumb in se takoj ustavi.

Žal bo po 3–4 kuhanjih z zavrenjem treba napravo priključiti na polnilnik, a to je bil precej počasen proces, naprava pa je tudi nekoliko izbirčna. Z adapterjem pod 10 W niti ne poskušajmo, saj se nanj sploh ne odzove, z 10-vatnim polnilnikom že oživi, a bo za popolno napolnitev potrebnih približno 3 ure, s 15-vatnim polnilnikom pa lahko to skrajšamo. Žal med polnjenjem ni mogoče uporabljati, zato je, če je le mogoče, ko ni v uporabi in vsekakor ponoči, smiselno priključiti na powerbank ali vtičnico.

Je okusna?

Kakšen je končni rezultat? No, kar dober! Kot slutimo, ne bo to espresso našega življenja, a za prenosni valj je rezultat izrazito prepričljiv. Pripravljeno kavo prekriva debela plast kreme, okus pa je poln, čeprav so lahko odstopanja odvisna od kave, finosti mletja in količine.

Prenapolnjena, gosta mleta kava lahko vodi do precej grenkega rezultata, preveč grobo mleta pa daje nekoliko vodeno, poceni vtis, zato je za najbolj uravnotežen okus potrebnega nekaj eksperimentiranja, a to se vsekakor splača poskusiti, saj tako dolgoročno dobimo najprijetnejši črni napoj.

Če imamo možnost uporabiti vročo vodo, to pomaga največ, še posebej če skozi napravo prej spustimo eno porcijo, tako da se notranji deli ogrejejo. Če vroče vode nimamo pri roki in nam ni treba preveč varčevati z akumulatorjem, je smiselno z njim segreti eno porcijo prazne vode, da pri pravi uporabi dobimo boljši končni rezultat.

Proizvajalec seveda ponuja tudi različne razširitvene komplete in dodatke, s katerimi je mogoče povečati udobje, pri čemer mislim na stabilno oporo, ki lepo drži napravo, medtem ko kava teče v našo priljubljeno skodelico; adapterje, primerne za pripravo daljših napitkov; in torbo za prenašanje z zadrgo in trdim pokrovom, s katero je prevoz naprave precej bolj praktičen.

Žal je večina omenjenih dodatkov, čeprav izjemno koristnih, pri prenašanju v nahrbtniku treba upoštevati, kaj res želimo vzeti s seboj.

Ali ga potrebujem?

Skratka, končni rezultat je kar prepričljiv, a težko je mimo dejstva, da je izdelek že štiri leta star, poleg tega pa so na voljo ne le konkurenčne naprave z boljšimi specifikacijami, ampak je ravnokar izšel Nano 2, ki je na večini spornih področij napredneje od svojega predhodnika. Večja moč segrevanja in podvojena zmogljivost akumulatorja novo različico odlikujeta z več kot dvakrat toliko skuhane kave in še s 45-vatnim hitrim polnjenjem.

Kljub temu sem, če ga presojam samega zase in glede na prvo izkušnjo s tako edinstvenim izdelkom, v osnovi zadovoljen. Izpopolnjeni ljubitelji kave in kavni snobi se mu bodo verjetno na daleč izogibali, saj očitno zaostaja za resnejšim espresso aparatom. Povprečnemu ljubitelju kave pa lahko nudi odlično izkušnjo, če mu zjutraj ni treba niti zapustiti šotora ali pa lahko med potovanjem z vozilom dobi sveže skuhan pravi espresso, z njim pa lahko dodobra razveselimo tudi 3–4-članske pohodniške ekipe. Zame si nagrado zasluži zanesljivost, saj lahko z minimalno vajo kjer koli in kadar koli pripravimo skoraj idealen napitek, pri meni pa se ni zataknil niti enkrat, čeprav sem uporabljal fino mleto kavo.

Specifikacije sicer niso slabe, a glede na poznavanje naprednejših modelov ga ne morem preveč hvaliti, tudi oblikovanje bi prenesel nekaj brušenja, razmerje med ceno in vrednostjo pa je v tem primeru precej relativno. Tudi če lahko iz torbe izvlečemo pravi espresso, je treba priznati, da če si želimo resničnega udobja in večje prilagodljivosti, se lahko stroški z nakupom različnih dodatkov še bolj zvišajo. Meni je bil všeč, skuha kar dobro kavo, a dolgoročno bi raje izbral naprednejši model.