TAKO HITRA, DA JO JE TEŽKO DOHITETI, A TO SE PLAČA - ASUS ROG FALCHION ACE 75 HE - TECH VIBES

Prav zato je morda presenetljivo, kako pozno, po 5 letih, se je Asus pridružil zabavi, in sicer s ROG Falchion Ace HFX, neposrednim predhodnikom izdelka, ki ga zdaj preizkušam. Od takrat so se stvari nekoliko pospešile, saj je od takrat več svojih izdelkov – npr. lani ob tem času predstavljeno Falcato – zasnoval na magnetnih temeljih, ACE 75 HE pa v bistvu strne najsodobnejše razpoložljive rešitve v igralniško tipkovnico, ki je tokrat 75-odstotna namesto 65-odstotna in komunicira izključno prek kabla.

Novi ACE se odpoveduje čudaškosti ali ekstravagantnim oblikovalskim rešitvam Falcate, a kljub temu skriva nekaj dodatkov, npr. pri upravljanju. Čeprav njegova cena ni tako ekstremna kot pri dvodelni Falcati ali pri starejšem bratu, Azothu 96 HE, ga kljub temu ne moremo označiti za poceni, zato imamo do njega upravičeno resnejša pričakovanja.

Odpiranje embalaže

Če Asus na kaj da, je to pri izdelkih premium kategorije izkušnja odpiranja embalaže in sama oprema, ki kupcu že na prvi pogled sporoči, da je res kupil vrhunski izdelek. To še posebej drži za ACE 75 HE, saj naju je po odprtju masivne škatle, okrašene z značilno estetiko ROG, pričakala trda torbica z zadrgo, ki še zdaleč ni običajen dodatek niti pri resnejših tipkovnicah.

Ko odpremo to prijetno presenečenje, vidimo, da je tipkovnica dodatno zaščitena s tekstilnim ovojem, torbica pa skriva še nekaj drobnarij. Najprej rezervno tipko Ctrl, kleščice za snemanje tipk (keycap puller) in seveda kabel USB-C, ki je na strani računalnika že USB-A.

Kar zadeva oplet, je zunanjost mehka, v tekstilni oplati, pod njo pa je nekoliko trša notranja žica od pričakovane. To je pravzaprav do neke mere razumljivo, navsezadnje gre za izrazito masivno zasnovano, na hitrost usmerjeno tekmovalno tipkovnico, pri kateri je pomembnejše, da je kabel čim močnejši in trpežnejši, kot da je mehak.

Oblikovanje in zgradba

Izdelek je na prvi pogled temeljito zgoščen model, pri katerem so vse, kar se je dalo, izpustili ali stlačili skupaj in tako dosegli kompaktno, 75-odstotno obliko. Home, End, Ins, Del, PgUp in PgDn so na primer dobile svoje tipke, dobri stari PrtSc pa je odpadel in s sabo vzel tudi ScrLk. Poleg tega je desni Shift nekoliko kratek, Backspace pa je običajen, če to sploh kaj šteje tistim, ki so prišli po absolutno hitrost.

Kar pa res šteje, je kakovost izdelka, ki je neizpodbitno odlična, in to z več vidikov. Čeprav mali ACE ni dobil toliko slojev kot nekateri večji in dražji bratje v seriji ROG, ni dvoma o njegovi neverjetno masivni zasnovi, njegov zvok pa tudi ni nevaren za življenje, čeprav je od tihega še daleč.

Kot je pričakovati od večine kakovostnih mehanskih tipkovnic, je zgornja plošča iz kovine, ki poleg osnovnega občutka kakovosti zagotavlja tudi odlično konstrukcijsko togost. Že sama eloksirana aluminijasta pokrovna plošča pomaga, da se izdelek ne upogne niti pri večjem pritisku, seveda pa ne morem govoriti v imenu dvigalcev uteži in prvakov v trganju telefonskih imenikov.

Spodnje ohišje je ulito iz motiranega polikarbonata s premium videzom, na njem je obvezni logotip ROG, v obeh zgornjih kotih pa par zložljivih podstavkov. S tem je zagotovljena stabilnost izdelka, vendar pa podlaga za zapestje žal ni priložena, razen če jo kdo naroči v okviru trenutne akcije.

Dušenje hrupa pomagajo zagotavljati notranji sloji, zato je zvok globlji in bolj zamolkel kot kovinsko ali plastično ropotanje. Čeprav je ACE precej vitkejši kos od npr. omenjene Falcate ali precej masivnejšega ASUS ROG Azoth 96 HE z zaslonom in številčnico, se je kljub temu našlo mesto za 6 slojev drug na drugem.

Spodnji silikon, ki zaključuje niz, s svojo gostoto pomaga odpraviti odmevni zvok škatle in skupaj z naštetim ustvari res prijeten splošni vtis.

Veliko bolj zanimiva od teh pa so Asusova izpopolnjena magnetna analogna stikala, stikala ROG HFX V2, ki so zasnovana tako, da so dovolj zaprta in preprečujejo majanje ter vdor prahu. Moj osebni favorit pa so tovarniško namazani stabilizatorji, ki ob udarcih zagotavljajo atomsko stabilen položaj Shifta in Entra ter tudi preslednice.

Uporabnik se s temi elementi seveda sreča le posredno, prek izkušnje tipkanja, je pa tudi veliko zunanjih elementov, s katerimi lahko pridemo v neposreden stik. Takšen je večfunkcijski kolešček na zgornjem robu tipkovnice, ki je narejen iz kovine in ga je mogoče ne le postopoma vrteti, temveč tudi pritisniti.

Na istem mestu je tudi dvopoložajno fizično drsno stikalo. Njegova edina vloga je vklop funkcije Rapid Trigger brez odpiranja programskega vmesnika. Gre za igralniški izdelek, zato si nekaj zasluži namensko stikalo za vklop in izklop.

Nazadnje me je na levi strani zgornjega roba čakalo majhno presenečenje. Najprej je tu še večfunkcijski fizični gumb za izbiro načina, s katerim lahko preklapljamo med nastavitvijo glasnosti, upravljanjem predstavnosti, RGB-osvetlitvijo tipk in funkcijo, ki jo izberemo sami.

Past je v tem, da upravljanje opravimo s tipalnim trakom, ki leži med gumbom in priključkom USB-C na sredini. Rešitev se morda sprva zdi čudna, a ko izkusimo, koliko uporabnih funkcij omogoča, postane zadeva zanimiva! Če nam na primer odpove kolešček miške, ga lahko nadomestimo z njim, pa tudi funkcijo klikanja zna posnemati.

Kako pa bi lahko pozabil na tipke? Po številnih slabih izkušnjah je pri madžarski izdaji spet uporabljena manj trpežna plastika ABS namesto dvostenskega PBT. Žalostno je, ko se sicer kakovostni izdelki pri nas prodajajo z cenejšimi in obrabi bolj podvrženimi tipkami ABS, a žal je tudi tu tako.

Malo manj problematična je lahko pisava. Čeprav zaradi proizvodne tehnologije RGB-osvetlitev v ozadju prehaja skoznje popolnoma, brez madežev, je ASUS tudi tu uporabil svojo pisavo ROG Legends. Po mojem mnenju to ni usodno, drži pa, da se bo tisti, ki je naklonjen tradicionalnejšim, čistejšim, klasičnejšim rešitvam, tu srečal s popolnoma igralniško zasnovanim izdelkom, ki se ni izognil futurističnim znakom.

Programska oprema in nastavitve

Ena najboljših Asusovih odločitev je bila, da je potisnil v ozadje precej kritiziran pomožni program Armoury Crate in po zgledu številnih drugih podjetij za nastavitev zunanjih naprav prešel na spletno rešitev, ki zahteva precej manj virov. Vmesnik Gear Link je dokaj preprost, ciljno usmerjen vmesnik, njegova edina slabost pa je, da je dostopen le ob spletni povezavi, vendar pa ni treba, da ves čas teče v ozadju, tako da to ni pomembno vprašanje le za tekmovalne igralce, temveč tudi za večino uporabnikov.

V zameno je treba odpreti le eno samotno okno brskalnika in vtipkati https://gearlink.asus.com/ in že imamo dostop do vseh nastavitev tipkovnice, možnosti pa je na pretek.

Morda je edina napaka lepote ta, da madžarščina med izbirnimi jeziki za zdaj še ni na voljo, vendar ni toliko gumbov in napisov, da ne bi ugotovili, kaj sodi h čemu. Nazadnje lahko poskusimo tudi s samodejnim prevodom napisov ali celotne strani, kar večina brskalnikov že privzeto zmore.

Sicer vloga Armoury Crate ni popolnoma izginila, saj ga moramo za združljivost z Aura Sync še vedno namestiti, če iz kakršnega koli razloga vztrajamo, da naj celoten sistem utripa in pulzira v RGB-harmoniji. Kdor na tem ne vztraja, se izogne namestitvi in neželenim procesom v ozadju, saj je celo za namestitev nove vdelane programske opreme dovolj Gear Link.

Uporaba

Kot se je morda dalo slutiti, z vidika uporabe tipkovnici nisem mogel kaj očitati. Najprej, znotraj razdalje pritiska od 0.2 mm do 3.3 mm je mogoče po 0.1 milimetra nastaviti, kje naj posamezna tipka zazna pritisk. Torej je lahko le pri 0.2 mm, kar pomeni, da je skoraj dovolj, če pomislimo na tipko, pa že sprejme ukaz, lahko pa jo premaknemo tudi do 4 mm, tako da se konkretno do dna ne zgodi nič.

V tem okviru si torej vsak lahko po svoji udobnosti prilagodi, kako občutljive naj bodo tipke, poleg tega pa je to nastavitev mogoče opraviti za vsako tipko posebej, bodisi v programu bodisi na sami tipkovnici s pritiskom ustreznih tipk v ustreznem vrstnem redu.

Čeprav bi stikala lahko zaznavala že od 0.1 mm, zgornjih 0.2 mm deluje kot nekakšno varnostno mrtvo območje, ki nas obvaruje pred nenamernim zaznavanjem zaradi prstov, položenih na tipke, ali celo zaradi vibracij. V praksi to pomeni, da pri pritisku iz povsem sproščenega položaja stikalo aktivira pri fizičnem premiku med 0.1 mm in 0.2 mm, ko dosežemo oziroma prestopimo varnostni rob.

Vse to je seveda mogoče poljubno združevati z vsemi funkcijami in nato shraniti v ločene profile, med katerimi lahko preklapljamo glede na igro ali način uporabe. Igramo CS? Prvi profil. Se bomo sprostili z malo COD? Profil dve. Gledamo film ali morda montiramo posnetke svojih tekem? Profil 5.

Izkušnja tipkanja je relativna, saj tisti, ki iščejo povratno informacijo, klikanje in zvok, ki izhajajo iz fizičnih lastnosti posebnih mehanskih stikal, od Hallovih stikal ne dobijo nujno tistega, kar želijo. V zameno pa dobijo prijetno izkušnjo tipkanja s poljubnimi točkami aktivacije in prijeten, bolj globok, zamolkel zvok udarcev, kar je na splošno odlična ponudba.

Prav zato – in ker je za razliko od nekaterih zanimivih, a pri nas manj razširjenih izdelkov – zaradi madžarske razporeditve odlična tudi za tipkanje in pisanje besedil. Z določitvijo ustrezne točke aktivacije pa sem pisano besedilo popolnoma obvaroval pred neželenimi znaki zaradi naključnih zgrešenih udarcev.

Ali ga potrebujem?

Ne moremo očitati ASUS-u, da svojih zunanjih naprav, namenjenih premium kategoriji, ne jemlje resno, niti tega, da ne bi razvajal zahtevnih in maksimalističnih igralcev. Pri ACE je poudarek na slednjem, a tudi med igralci na precej ožjem krogu, to je na e-športnikih. Ta izdelek namreč išče naklonjenost absolutno tekmovalnih igralcev, tistih, ki jih ne podre pogled na ceno 80–100 tisoč forintov, če v zameno dobijo izdelek, opremljen z zahtevnimi in inovativnimi rešitvami, ki je eden najboljših na voljo.

Tako kot pri Falcati so tudi tu magnetna stikala sijajna, stikala, ki jih je mogoče nastavljati – celo vsako tipko posebej – pa so resnično orožje. Celotno podobo dopolnjujeta prijeten zvok udarcev in brezhibna izkušnja tipkanja; ACE ni le kakovostno izdelana tipkovnica, temveč je za visoko ceno tudi končna uporabniška izkušnja precej nad povprečjem.

Seveda se tu lahko pojavi vprašanje, zakaj za toliko denarja ni možnosti brezžične povezave, ki bi nedvomno povečala praktičnost izdelka. A to lahko štejemo za klasično tekmovalno tipkovnico, pri kateri je kabel edini in najzanesljivejši način, zato ob najpomembnejših trenutkih ni nevarnosti motenj ali izpraznitve baterije. Tudi Hotswap ni ena izmed izstopajočih vrlin, saj standardnih 3/5-pinskih mehanskih stikal ni mogoče uporabiti. Zmogljivosti ACE morda niso za vsakogar, kdor pa si želi izjemne zmogljivosti, s to masivno tipkovnico, ki je sposobna že skoraj neupravičeno hitrega odziva, ne bo slabo opravil.