UDARNO ODPORNA BATERIJSKA POŠAST, TABLICA IN REFLEKTOR HKRATI ... - ULEFONE ARMOR PAD 3 PRO - TECH VIBES

Potem so tu primeri, ki prikličejo tiste čudne kitajske tržnične ničvredne reči, ki so poskušale biti vse naenkrat: igrale so glasbo, svetile, vibrirale in celo stiskale sadje. Razlika je le v tem, da je Ulefone uspešen in priznan proizvajalec, ki svojo vlogo jemlje zelo resno, zato je v njegovem pristopu in napravah mogoče odkriti nekaj nekdanjih inovatorjev in vrhunskih naprav, ki so uporabnikom za njihov denar poskušale dati v roke čim več možnosti in orodij. Armor Pad 3 Pro težko označimo za trendovsko napravo in še zdaleč ni vrhunski izdelek, a to, kar počne, si zasluži pozornost, saj ima med drugim najvišje civilne in vojaške ocene odpornosti, kar jih lahko prejme tablični računalnik.

Embalaža in dodatki

Kričeče rumene barve embalaže in rebrasta pločevina s kapljičastim vzorcem, ki zapolnjuje večino ozadja, skupaj z opozorilnimi rumenimi pasovi z gradbišč poskušajo nakazati, komu je ta naprava v prvi vrsti namenjena. To ne bo ravno tablica za gledanje risank, saj je sicer res, da ji ne bo mogel škodovati, a je tudi zlahka ne bo premaknil.

Karton je dovolj trd, čeprav za tablico zaradi poškodb med prevozom ni treba skrbeti, saj ji verjetno ne bi bilo nič, tudi če bi zaloge med potovanjem doletela letalska nesreča. So pa tu tudi številni dodatki, ki jim malo zaščite ne more škoditi. Na primer 66-vatni hitri polnilnik GaN, kabel Type-C precej dobre kakovosti in debeline ter še nekaj dodatkov.

V škatli je namreč poseben prostor dobil majhen izvijač, v sredini pa je elastičen trak, dopolnjen s kovinskimi pritrdilnimi ploščicami. Res je, proizvajalec je zaradi narave naprave pomislil na težko rokovanje in mu s tem dodatkom, ki izboljša stabilnost, prišel naproti. Odlična in edinstvena rešitev, ki jo bomo z veliko verjetnostjo tudi potrebovali.

Poleg obsežnega papirnatega gradiva so v škatli našli še iglo za SIM za izvlek sicer tudi z nohtom povsem zlahka izvlečnega pladnja in štiri nadomestne vijake.

Dizajn in zmogljivosti: ni običajna tablica

Preden se zares poglobim v analizo specifikacij, bi izpostavil bistvene točke, saj jih je nekaj. Najprej moram spregovoriti o njeni teži 1,3 kilograma, ki izhaja neposredno iz baterije s 33.280 mAh. Tudi česa takega ne vidimo vsak dan, čeprav Ulefone prav gotovo ni varčne sorte, ko gre za baterije, natlačene v njegove naprave. To je približno 3- do 4-krat več kot pri povprečnih tabličnih računalnikih, zato lahko slutimo, da jo bomo lahko precej dolgo izkoriščali med dvema polnjenjema, ne glede na energijske potrebe strojne opreme.

Druga, dobesedno bodeča lastnost je par reflektorjev na hrbtni strani, ki zmore oddajati svetilnost 1100 lumnov in dosega naravnost neverjeten učinek. Hrbtna plošča, sestavljena iz dvakrat 483 LED-diod, svetlobo razprši pod širokim kotom z veliko močjo, in verjetno ni treba posebej poudarjati, da zmore večkratnik običajnih LED-bliskavic na telefonih. Z lahkoto torej zadovolji nočne potrebe svetlobe v šotorskem taboru, lahko pa nas reši iz zagate tudi pri nujnih tehničnih delih, še posebej, če gre za električarska dela.

Ta impozantni svetlobni top lahko zadovolji naše potrebe v približno 30-metrskem krogu, poleg tega lahko skupaj z osnovno porabo naprave z največjo močjo sveti skoraj cel dan. Če preklopimo na šibkejše od treh stopenj svetilnosti, lahko dosežemo večkratnik tega, kar je v mnogih primerih še vedno več kot dovolj. Vse to tudi v pljuskajočem dežju ali potopljeno pod vodo, kar ni od muh.

Tu naj omenim standarda odpornosti IP68 in precej redkeje videni IP69. Prvi pomeni največjo odpornost proti prahu in vodi, kar v našem primeru pomeni potop do 1,5 metra za 30 minut ter popolno odpornost proti drobnozrnatemu pesku, prahu ali žagovini. IP69 je bolj zanimiv, saj zagotavlja, da naprava vzdrži visokotlačni (do 100 barov) in visokotemperaturni (do 80 °C) vodni curek z vseh smeri. Blato ali odpadno olje? Naj pride visokotlačni čistilnik, ni problema.

V duhu industrijske odpornosti okoli zaslona poteka izrazito debel, privzdignjen gumijast okvir iz TPU (termoplastičnega poliuretana). Če torej tablica pade z licem navzdol na ravno površino (ali beton), steklo ne pride v stik s tlemi, ker bo gumirani okvir z veliko verjetnostjo udarec vpil prej. Sprednja stran je zaščitena s steklom Corning Gorilla Glass 5, ki sicer ni najnovejše, a s padcem z 1,2 metra se bomo z veliko verjetnostjo izognili razpoki, dobro ščiti tudi pred praskami, poleg tega ima tovarniško folijo, zato bomo z njim verjetno nekaj časa brez skrbi.

Robove na desni in levi strani so okrepili s kovinskimi (aluminijeva zlitina) ploščami, ki jih držijo skupaj vidni vijaki. To daje napravi torzijsko togost (težko jo je upogniti) in ščiti notranja vezja pred stiskanjem. V vogalih so izjemno debeli gumijasti zaščitniki vogalov z zračnimi komorami. Ker so pri padcih vogali najbolj ranljivi, delujejo kot miniaturni odbijači. Fizične tipke (vklop, uravnavanje glasnosti in oranžna hitra tipka) so prav tako izdelane iz kovine ali izjemno trpežne plastike, z masivno, dobro čutno pritisno točko.

Če že govorimo o tipkah in stikalih, teh ne manjka, prav tako ne priključkov, kar je dandanes res vzpodbudno. Najprej, ko tablico postavimo pokonci, moramo tipko za vklop iskati spodaj na desni strani, v družbi tipk za uravnavanje glasnosti. Presenetilo me je, da vklopna tipka vsebuje celo senzor prstnih odtisov, ki poleg tega deluje odlično, tako da bodo naši podatki tudi varnejši.

Na levi so priključek Type-C, zaščiten z debelim gumijastim tesnilom, in zvočna vrata Jack 3,5 mm, kar je dodatek po mojem okusu, čeprav sem ga od takšnega izdelka pravzaprav pričakoval. Česar pa nisem pričakoval, so polnovelika izhodna vrata HDMI na zgornjem robu. To je lahko zelo uporabno, če želimo delati na zunanjem monitorju in se trenutno ne moremo zanašati na brezžični prenos podatkov.

Tik ob njem je pladenj za SIM, ki je hkrati pladenj za MicroSD. Na eni strani je prostor za SDXC, na drugi ne za eno, temveč kar za dve kartici NanoSIM, tako da lahko poleg prožnejšega upravljanja podatkov opravljamo glasovne klice in brskamo po mobilnem internetu, če v bližini ni WiFi-ja.

Nazadnje, a ne nazadnje, velja omeniti desne tipke, od katerih je ena upravljalna tipka reflektorja, ki nam hkrati odpre tudi programsko vmesnik. Druga, opazno oranžna tipka je programirljiva tipka z narebrano površino, ki rahlo štrli iz svojega mesta, zato jo je mogoče otipati in pritisniti tudi z rokavicami. V meniju Custom Key, vstavljenem med nastavitve, ji lahko za enojni in dvojni klik ter dolg pritisk dodelimo različne funkcije, z njo pa lahko odpremo tudi katero koli nameščeno aplikacijo poleg ponujenih hitrih funkcij (svetilka, posnetek zaslona itd.).

Priključkov pa še vedno nismo izčrpali, saj jih najdemo še na hrbtni strani in v vodoravnem položaju na spodnjem levem robu. 8-pinska rešitev pogo na hrbtni strani je pravzaprav Ulefonova doka, ki jo lahko najbolje izkoristimo z zunanjim zvočnikom, ki je na voljo pod imenom Ulefone Sound Kit, na voljo pa je tudi polnilna postaja, tako da nam ni treba stalno mučiti USB-C in njegovih gumijastih vratc, ki se sčasoma lahko obrabijo in poslabšajo vodoodpornost.

Manjši, 6-pinski uSmart služi predvsem priključitvi profesionalnih industrijskih preizkuševalnih orodij. To je lahko endoskopska kamera, uporabna v industrijskem okolju ali pri tehničnih delih, ali digitalni mikroskop za natančna opravila. S tem naprava res bolj spominja na uporabno delovno orodje kot na zabavno napravo.

Nazadnje je tu še pri dodatkih omenjeni držalni trak, za katerega so na hrbtni strani tudi štirje vijaki. Ko jih odvijemo, lahko s trakom dosežemo udobnejši in stabilnejši oprijem, tablico pravzaprav stisnemo ob dlan in prste, kar bo tudi potrebno, saj tako debele in težke naprave ni preveč udobno upravljati niti z obema rokama. Med razpoložljivimi dodatki je sicer tudi komplet stabilizacijskih jermenov, s katerim imamo roke proste, kar je lahko na terenu izrazito uporabno.

Strojna in programska oprema

Res je, kot lahko slutimo, cenovni razred tako velike in tako dobro opremljene naprave težko deluje tako prijazno, razen če niso pri pomembni strojni opremi sklenili resnega kompromisa. In vgrajeni SoC oziroma sistemski čip je nedvomno najšibkejša točka izdelka. Čeprav je naprava izšla šele pred dvema letoma, je MediaTek MT8788 približno 7 let star čip, izdelan v 12-nanometrskem proizvodnem procesu. Ta litografska stopnja je bila že tudi v srednjem razredu močno presežena, MT8788 pa sega kvečjemu do vrha vstopnega razreda.

Sodobnejši čipi srednjega razreda (kot sta serija MediaTek Dimensity 7000 ali serija Snapdragon 6) nudijo dvakratno do trikratno to zmogljivost, in to pri precej manjši porabi. Zanimalo bi me, kaj bi zmogel svežejši čip v kombinaciji z istim masivnim baterijskim vrhom, lahko pa bi bila tablica tudi lažja, če bi lahko enako avtonomijo dosegla z manjšim baterijskim paketom. Pomnilnik LPDDR4X se ni slučajno ustavil pri 8 GB, saj čip ne zna upravljati več ali novejšega standarda, tako kot so omejitve tudi pri zaslonih, osveževanje slike je podprto največ do 60 Hz.

Zaslon je IPS, in sicer sprejemljive vrste, z dobrimi vidnimi koti in korektnimi barvami, če ga ne postavimo ob telefone OLED. Na 10,36-palčnem zaslonu je uživanje vsebin odlično, ločljivost 2000 x 1200 pa je zadoščala, da so bile tudi informacije z drobnim tiskom prikazane dovolj podrobno. To je približno minimum, ki ga lahko pričakujemo, a ga vsaj korektno izpolnjuje. Zunanjega ogledovanja vsebin in splošne vidnosti svetilnost 500 nitov žal ne podpira posebej močno, kar je žalostno, saj bo takšen trpežni izdelek z veliko verjetnostjo v uporabi ne le v zaprtem prostoru.

Vse to pa ni pomembno, če gre v osnovi za izdelek, namenjen delu in terenu, kjer celoten paket služi svetemu cilju, da je po možnosti sposoben dela v dežju, mrazu, prahu in pod pripekajočim soncem. Po navedbah proizvajalca lahko baterije ostanejo delovne dobesedno do -30 °C, vendar ga žal ravno nisem mogel odpeljati v Sibirijo na testiranje, zato jim raje verjamem. Vsekakor pa res dobro prenaša temperature nad 30 stopinj, in če na gradbišču ne bomo cel dan poganjali obremenilnih testov programov za primerjalno testiranje, bomo verjetno v redu.

Hitrost sistema je v osnovi znosna, približno taka ali morda za odtenek boljša, kot sem pričakoval ob pogledu na specifikacije. Brskalnike in preprostejše aplikacije odpira v sprejemljivem času, zato lahko udobno uživamo družbene medije in video vsebine, prek polnopravnih vrat HDMI pa lahko oskrbuje tudi monitor, televizor in projektor do ločljivosti Full HD. Zatikanje in zastoji se žal občasno pojavljajo v meniju in ob odpiranju aplikacij, to žal res ni ravno elektrarna.

Žal nas tudi na programskem področju ne razvaja, na voljo je isti sistem Android 13, s katerim je začela ob izidu leta 2024, vendar je vsaj prejela varnostno posodobitev. Po prvem zagonu je namestitev paketa, izdanega 5. maja 2026, trajala zastrašujoče dolgo. Ali nam je všeč ali ne, je to torej močno kompromisna naprava, čeprav sem iz radovednosti nanjo prenesel aplikacijo za pasjanso (solitaire), ki je tekla brez težav, če si v odmoru za kosilo ne bi krajšali časa le z video ali glasbenimi vsebinami.

V osnovi dobimo precej skromen in ne preveč dobro optimiziran sistem, vsekakor pa njegova zmogljivost sploh ni bila nesprejemljiva. S programskega vidika je osnovni paket na voljo po zaslugi Googla, poleg tega še nekaj drobnih stvari, ki pa niso dobile madžarskega prevoda, zato bo v njihovem primeru najboljša možnost angleščina. Tak je Service Center, ki vsebuje predvsem informacije o proizvajalcu in izdelkih ter priporočila izdelkov.

Poleg tega je na voljo še nekoliko zadržana in nekoliko neuporabna aplikacija ToolBag. Kompas, libela, kotomer, merilnik ravni hrupa in višinomer v bistvu izčrpajo seznam uporabnih možnosti, morda pride prav še povečevalno steklo, ki uporablja kamero. Funny Sound vsebuje približno lajajočega psa in en ali dva čudna zvočna vzorca slabe kakovosti (precej retro doživetje), Warning pa nam ponuja alarmno sireno in tipke, ki utripajo z zaslonom ali hrbtnimi LED-diodami. Wow.

Vgrajeni pomnilnik s kapaciteto 256 GB, bliskovni pomnilnik UFS 2.2, v osnovi ni slab, čeprav ga čipovje nekoliko duši, vsekakor pa zapis okoli 400 MB/s in branje 1 GB/s v osnovi zagotavljata ustrezno hitrost pri splošnem delu, tudi nameščanje aplikacij je bolj omejeval SoC, vsekakor sem že izkusil hitrejše. Na srečo podpira kartice MicroSDXC do 2 TB, ki bodo sicer precej počasnejše, a vsaj ni treba žrtvovati nobene kartice NanoSIM, tako da imamo z minimalnim vložkom na voljo obilo prostora.

Nazadnje velja omeniti sistem kamer, ki je izpadel precej zanimivo. Zadnji 50-megapikselni senzor Samsung in sprednja 32-megapikselna kamera za selfije na papirju ne zvenita slabo, takšnih vrednosti pri tako preprostih pametnih napravah le redko srečamo. Težava je le v tem, da jim niti sistemski čip niti programska optimizacija ne zmoreta izvabiti teoretičnih zmožnosti, zato je škoda, da sicer sprejemljive specifikacije na koncu ne dobijo priložnosti za razcvet, čeprav od trpežne naprave težko pričakujemo nagrajene kakovosti slike. Za odčitavanje električnega števca in dokumentiranje na gradbišču bo zagotovo ustrezala, in če nam roka ne trese, lahko tudi tako zbiramo povprečne fotografske ali video spomine

Podatkovna komunikacija

Odlično, da sprejme celo kartico SIM, in to kar dve v obliki NanoSIM. S tem se lahko poleg splošnih glasovnih klicev povežemo v omrežja 4G, kar bo na Madžarskem v večini primerov zadostovalo. Satelitske zmožnosti (GLONASS, Galileo, GPS, A-GPS, BeiDou) so mešane, saj je bil občasno nekoliko netočen, a je vsaj hitro določil mojo lokacijo.

Standard WiFi 5 je na voljo (802.11a/b/g/n/ac), torej sta tu 2,4 in 5 GHz, ni sicer najsodobnejši, a glede na čipovje me ni presenetil, prav tako Bluetooth 4.2 ni najsvežejši standard, vendar uporabnikov pri splošni uporabi ne bo prizadela nobena slabost.

Poseben dodatek pri tako veliki tablici je NFC. Za mobilna plačila večina verjetno ne bo izbrala te namizne plošče, vsekakor pa je možnost podana. Pri nekaterih delovnih mestih sta lahko vgrajeni čip in možnost branja podatkov prav tako uporabna. Škoda, da ni vgrajen tudi infrardeči oddajnik, a očitno ni mogoče imeti vsega.

Avtonomija in polnjenje (zunanja baterija!)

Svojo brutalno težo si temeljito zasluži z avtonomijo, tako da je tudi v najslabšem primeru lahko ves dan na terenu in jo lahko pustimo delati, ne da bi potrebovala polnilnik. V skrajnem primeru vzemimo na primer največjo svetilnost in neprekinjeno delujoč GPS. S krajšimi delovnimi dnevi lahko deluje tudi 3, z zahtevnejšimi 12-urnimi izmenami pa vsaj 2 dni, preden bi baterije vrgle puško v koruzo.

Filmi, spletno pretakanje, YouTube lahko tečejo na njej tudi do 40 ur, in če najdemo 3D-igro, ki na njej teče sprejemljivo, je lahko to tudi do 22 ur. Njeno praznjenje v pripravljenosti je naravnost genialno, od doma lahko odidemo za več dni in pozabimo, da bi jo izklopili, po podatkih o praznjenju zdrži tudi 2 do 3 tedne, čez dan se med dvema uporabama komaj izprazni. V povprečju jo bo treba polniti enkrat na teden, pri intenzivnejši uporabi pa vsake 3 do 4 dni, kar je po povprečnem pametnem telefonu, ki ga temeljito požrejo WiFi, mobilni internet in intenzivna uporaba GPS-a, povsem osvobajajoča izkušnja.

Nazadnje še polnjenje. Za polnjenje tako velike baterije je potreben čas, do 100 odstotkov približno 5 do 6 ur z priloženim tovarniškim polnilnikom. Za 20 % je potrebnih okoli 35 do 40 minut, za 35 % pa 75 minut. V zameno z prvim pridobimo 5 do 6 ur GPS-a, z drugim še več, npr. več kot 12 ur YouTuba. Posebnost je tudi, da se lahko sama naprava obnaša kot polnilnik! Če bi potrebovali storitve debelega baterijskega paketa, v obliki naprave Armor Pad 3 Pro dobimo 5-vatno zasilno zunanjo baterijo prek vrat Type-C.

Ali jo potrebujem?

Resnica je, da imam rad nenavadne reči, ki odstopajo od povprečja, in to z lastnostmi, ki niso nujno vpadljive, a so uporabne. Ulefone Armor Pad 3 Pro je nekoliko protisloven in nikakor ne praktičen izdelek, vendar z vidika dizajna popolnoma streže uporabnikom, ki iščejo delovno orodje z velikim zaslonom in po možnosti težko izpraznljivo, za teren, kjer ni zagotovljeno, da napravo ne bodo doletele fizične obremenitve. To je masivna, izjemno dolgo obremenljiva naprava z uporabnimi priključki in pravim reflektorjem, ki se ne baha z lepoto, zato si vseeno zasluži nagrado za nenavaden dizajn.

Vse to pa temeljito ovira in zavira izbrani sistemski čip, ki ga je zagotovo narekovalo zniževanje stroškov. Prvotno približno 140 tisoč forintov in zdajšnjih komaj 125 tisoč forintov vredno ceno bi sodoben SoC temeljito zvišal, tako kot zmogljivost, kakovost slike in časovno vzdržljivost, saj si samo predstavljajmo, kakšna bo, ko se bo ta zmogljivost začela občutno slabšati. Nagrade za specifikacije ji zato ne morem podeliti, prav tako zaradi kašljajoče hitrosti sistema beseda zanesljiva ni najboljša zanjo, čeprav se ji glede na skupno zmogljivost kar precej približa.

Resnica je, da je to smešno težka in debela naprava, katere lastnosti postanejo popolnoma razumljive z namenom, za katerega je nastala. To je delovni stroj, ki poleg osnovnih funkcij ponuja še precej več. Namenjen je težkemu terenu, masivni obremenitvi, kjer mora vztrajati ves dan v prahu ali stalnem dežju, vročini ali mrazu, morda celo pasti v vodo. Komur sta dolga, tudi večdnevna avtonomija in vzdržljivost na prvem mestu, je Armor 3 Pro, če že ne po surovi zmogljivosti, pa v vsem drugem res postal Pro, zato ga priporočamo v razmislek.