Zaradi svetovne pomnilniške krize so se pomnilniški moduli DDR4 in DDR5 izjemno podražili, razmere pa bi se lahko leta 2027 še poslabšale. Tako vsaj pričakujejo analitiki in pomembnejši akterji v panogi. V takšnih razmerah sta sestavljanje računalnika in nadgradnja pomnilnika precej boleč poseg v denarnico. Zato ni naključje, da si tako AMD kot Intel prizadevata igralcem in običajnim uporabnikom ponuditi tudi možnosti s pomnilnikom DDR4. Tako bi lahko z nekoliko nižjimi stroški sestavili celoten računalnik ali obstoječega delno prenovili z zamenjavo ključnih komponent.
Za pomnilniško krizo sta kriva predvsem razmah umetne inteligence in dejstvo, da so se proizvajalci pomnilnika v upanju na večje dobičke usmerili v poslovni segment in strežniški trg. Posledice seveda čuti potrošniški trg: zanj se proizvaja manj pomnilnika, prednost imajo izdelki za poslovne uporabnike, kar potrošnike postavlja v neugoden položaj. V takšnih okoliščinah je skupnost uporabnikov osebnih računalnikov še posebej slabo sprejela besede Sama Altmana, ki vodi OpenAI, podjetje za enim najbolj priljubljenih velikih jezikovnih modelov v oblaku, ChatGPT. Altman je pred kratkim gostoval v podkastu Cheeky Pint, kjer mu je ušla precej neposrečena pripomba. V spodnjem videoposnetku jo lahko slišite okoli 29. minute.
Sam Altman opaža, da veliko uporabnikov zaupa modelom umetne inteligence, ki delujejo lokalno. Ti menijo, da je težava rešena, saj že obstajajo oziroma še prihajajo zmogljivi odprtokodni modeli, ki jih lahko poganjajo na lastnih računalnikih. Po njegovih besedah so ti uporabniki prepričani, da zaradi lokalno delujočih odprtokodnih velikih jezikovnih modelov ne bodo potrebovali storitev umetne inteligence v oblaku, ki delujejo v podatkovnih centrih. Sam pa meni, da je z vidika porazdelitve virov na svetovni ravni precej grozno, da ima vsak v svojem računalniku del že tako omejene zaloge pomnilnika DRAM, ti računalniki pa so v uporabi le približno 5 % časa. Po njegovem bi morale biti storitve v oblaku čim bolj izkoriščene, da bi lahko obvladali trenutne razmere, ki jih povzroča omejen obseg proizvodnje. A mnogi očitno vidijo rešitev prav v nasprotnem.
Besede Sama Altmana so do neke mere razumljive, saj je v njegovem interesu, da trg storitev umetne inteligence v oblaku cveti, zlasti ko gre za izdelek OpenAI, ChatGPT. Odprtokodni veliki jezikovni modeli, ki delujejo lokalno, pa mu otežujejo položaj, slabšajo poslovanje in zmanjšujejo promet, s čimer storitvam umetne inteligence v oblaku nekoliko jemljejo veter iz jader. To seveda ni naključje, saj v prid lokalnim modelom govori varstvo podatkov. Pomembni in morebiti občutljivi podatki se namreč ne pošiljajo na oddaljen strežnik, nadzor pa ostaja v rokah uporabnika, kar je danes za mnoge postalo zelo pomembno merilo. Odprtokodne velike jezikovne modele medtem podpirajo številna velika podjetja, kar ponudnikom storitev umetne inteligence v oblaku razumljivo ni po godu. Prav tako jim ni všeč, da ti modeli postajajo vse učinkovitejši in uporabni za vse več nalog ter da jim strojna oprema, na kateri delujejo, odpira vse več možnosti.
Izjave Sama Altmana so bile, milo rečeno, vse prej kot dobro sprejete. Igralci namreč menijo, da so za pomanjkanje na pomnilniškem trgu krivi prav poslovneži njegovega kova. V zadnjih dneh je zato nastalo ogromno memov in ta plaz se verjetno še nekaj časa ne bo ustavil.
Sam Altman je v zgornjem intervjuju povedal tudi, da morajo biti proizvajalci pomnilnika pri širitvi proizvodnih zmogljivosti previdni. Na trgu lahko hitro pride do presežne ponudbe, kar bi povzročilo strm padec cen in lahko sprožilo celo val stečajev med proizvajalci pomnilnika. Podobno se je v preteklosti že zgodilo, zato so proizvajalci postali previdnejši in tudi zdaj ne hitijo z gradnjo tovarn.
