Čeprav Volkswagna v dobi električnih avtomobilov nikakor ni mogoče šteti za največjega inovatorja, mu je z uporabo najsodobnejših razvojnih rešitev in prej zbranih izkušenj uspelo ustvariti paket, s katerim je dosegel brezprimerne rezultate. Mission Efficiency je uspešno postavil kar tri svetovne rekorde in ni izključeno, da bo v približno nespremenjeni obliki prišel v serijsko proizvodnjo.
V letih po 2000 si je Volkswagen resno prizadeval povečati učinkovitost svojih vozil, le da pri tem ni razvijal električnega pogona. Podjetje je leta 2013 v prodajo poslalo model XL1, ki je še danes rekorder v marsikaterem pogledu. To je bil najbolj varčen serijsko izdelan avtomobil na svetu, zdaj pa je Mission Efficiency nastal z DNK modela XL1.
Novost zaznamuje osupljiva oblika, a ima to tudi svoj rezultat. Mission Efficiency ima koeficient zračnega upora 0,158 Cd, s čimer zelo daleč prekaša vse osebne avtomobile v prodaji. Tudi dosedanji rekorder XL1 se bistveno slabše prebija skozi zrak, saj je njegov koeficient zračnega upora 0,189 Cd. Ta skrajno nizki zračni upor je prvi svetovni rekord, ki ga je postavilo eksperimentalno vozilo.
Drugi rekord je izjemno nizka poraba, ki lahko v idealnih razmerah znaša celo 6,48 kWh/100 km, a tudi veliko uradno spremljano pot je opravil s porabo 6,89 kWh/100 km.
Uradno dokumentirana testna vožnja za porabo se je začela v nemškem razvojnem središču Volkswagna v Wolfsburgu, od koder je vodila prek Poznanja in Alamóca do glavnega mesta sosednje Avstrije, Dunaja. Vozilo je z enim polnjenjem prevozilo 1278,36 km, pravzaprav pa mu je ostalo še precej rezerve, po podatkih računalnika bi lahko prevozilo še 164 km.
Vozilo ima neto 54,9-kWh baterijo, torej veliki doseg ne izhaja iz nje, temveč iz izjemno nizke porabe. Povprečna hitrost vozila na poti je bila 67,72 km/h, najvišja hitrost pa 138 km/h. Volkswagen je bil tako radodaren, da je porabo modela Mission Efficiency navedel tudi tako, da jo je popravil za izgube pri polnjenju, pa je vozilo na 100 km vseeno porabilo le 7,51 kWh energije.
Tretji rekord, dosežen z razvojem, je, da je Mission Efficiency postal doslej najučinkovitejši električni avtomobil na svetu, »blizu množične proizvodnje«. To je nekoliko težje oprijemljiva kategorija, a ima stroge predpise. Mission Efficiency je resnično zgrajen okoli dosegljive tehnike, njegovo tehnično osnovo pa skupaj s platformo MEB+ daje povsem sveži ID. Polo.
Motor, ki poganja avtomobil, izvira iz modela ID. Polo in zagotavlja le 99 kW moči, torej ima voznik na voljo 135 konjskih moči, navor pa znaša 264 Nm. Vozilo ni ravno športno, saj je treba 9 sekund pritiskati »plin«, preden iz mirovanja doseže 100 km/h, prav tako pa ne more samo od sebe voziti hitreje od 160 km/h.
Karoserija združuje dele modela ID. Polo s samonosilnim aluminijastim ogrodjem ter z deli iz visokotrdnih plastik, ojačanih z ogljikovimi vlakni (CFRP), in iz aramidnega kompozita. To je na prototipu že v pomembnem delu unikatno, a bo 18-palčna platišča načeloma mogoče dobiti za vsak model s platformo MEB+. Mission Efficiency je štirisedežnik, VW ga označuje kot 2+2-sedežnika, ima pa še 481 litrov prtljažnika.
Prototipno naravo krepi dejstvo, da sta v steklena streha in pokrov prtljažnika vgrajeni 370-vatna sončna celica, ki z elektriko oskrbuje električni sistem vozila. Po navedbah podjetja lahko to glede na letni čas, regijo in vreme dnevno podaljša doseg tudi za 30 km. V notranjosti ni razkošja, povsod prevladujejo najlažji možni materiali, vgrajenega zvočnega sistema ni, vozilo uporablja zvočnik Bluetooth, velikega zaslona na armaturni plošči pa prav tako ni, za upravljanje je mogoče uporabljati pametni telefon ali tablico.
Zanima nas, ali se bo pot modela Mission Efficiency končala na tej točki ali pa bo vozilo pozneje vendarle realizirano v podobi konstrukcije, ki prevzema dediščino modela XL1. (Tesla po zelo podobnem receptu načrtuje, da bo kmalu predstavila Cybercab.) Glede na sedanje gospodarske razmere ni verjetno, da bi podjetje za to namenilo več denarja. Podjetje ravno zdaj načrtuje odpustitev 50 do 100 tisoč ljudi na mednarodni ravni, kar bo največje zmanjšanje delovne sile v avtomobilski industriji doslej.
