Pobuda Stop Killing Games se po vsem svetu širi kot gibanje. Za zdaj ni dosegla pomembnejših uspehov s pravno veljavo, a neizpodbitno je, da je opozorila na težavo. Zdi se, da bi tokrat lahko prišla majhna pomoč za stvar iz Brazilije.
V Braziliji so namreč po zgledu ideje Stop Killing Games vložili nov predlog zakona, ki bi igralce zaščitil pred tem, da bi založniki z ugasnitvijo strežnikov onemogočili delovanje videoiger. Zvezna poslanka Jandira Feghali, članica Brazilske komunistične stranke, je vložila predlog zakona št. PL 3612/2026, katerega cilj je okrepiti pravice potrošnikov na področju digitalnih iger. Predlog zakona bi na več točkah posegel v to, kako bi morali založniki komunicirati z igralci in kako bi morali ravnati s koncem življenjske poti iger.
Prvič, če igro ukinejo, morajo založniki o tem obvestilo poslati 180 dni prej. Po predlogu ni mogoče, da bi igra izginila čez noč. A to je le najmanjši kompromis. Predlog zakona bi založnike namreč zavezal, da strežnike po izidu v Braziliji upravljajo in podpirajo vsaj 2 leti.
A to so res le osnove. Predlog zakona posebej obravnava, kaj se zgodi, ko poteče dveletno obdobje in 180-dnevni rok opozorila. Nato bi imeli založniki tri možnosti.
- Prvič, založnik lahko izda posodobitev, da je igro mogoče igrati tudi brez povezave.
- Drugič, skupnosti lahko da orodja, da igro vzdržuje sama, na primer z vzpostavitvijo lastnih strežnikov.
- Če nobena od teh možnosti ni izvedljiva, je treba igralcem vrniti denar sorazmerno s časom, preživetim v igri.
Založniku, ki ne izpolni nobenega od zgornjih treh pogojev, se lahko naloži globa.
Ni nam treba iti daleč, da vemo: če bodo zakon v Braziliji uvedli, bodo igralci po vsem svetu lahko na primer pridobili datoteke, potrebne za zagon lastnega strežnika, kar bi že samo po sebi pomagalo ohranjati igre. Predlog zakona je še v zgodnji fazi, mora skozi več odborov, poslansko zbornico in senat, na koncu pa ga mora podpisati še predsednik. Ker je postopek počasen, je verjetno, da bodo založniki videoiger, kot smo videli v ZDA in EU, izvajali močno lobiranje, da predlog zakona ne bi prišel do konca.
Če to ne bi bilo dovolj, se Brazilija tu ne ustavi. Druga poslanka, Erika Hilton, je predlagala preiskavo proti Sonyju, ker bo podjetje leta 2028 prenehalo izdelovati igre na diskih. Po vloženem dokumentu s tem kupcem odvzemajo možnost uresničevanja lastninske pravice, iger ne bo več mogoče prodati, posoditi ali shraniti. Poleg tega Sonyjevo odločitev graja tudi zato, ker je dostop do interneta v več državah, med drugim v Braziliji, počasnejši, zato lahko pride do težav tudi pri prenosu iger. Po njenem mnenju Sonyjevi načrti nasprotujejo brazilski zakonodaji o varstvu potrošnikov, zato je sprožila preiskavo.
