Ko je studio Polyarc leta 2018 prvič predstavil igro Moss, so bili igralci soglasno mnenja, da je nastalo eno najodločilnejših in najbolj zgledodajnih del VR. Zgodba majhne miške Quill je dokazala, da VR ni lahko le prizorišče strelskih in bojnih iger ali tehnoloških demonstracij, temveč tudi čustvenih in neverjetno čarobnih pustolovščin s pogledom od zunaj.
Zaradi visoke cene VR-naglavnih naprav in takratne razmeroma osamljenosti tehnologije pa je veliko igralcev to čudo zamudilo. Razvijalci in založnik so to nevzdržno vrzel skušali zapolniti, ko so letos julija izdali izdajo Moss: The Forgotten Relic. Ta na novo zasnovana zbirka ni preprosta predelava, saj so razvijalci zgodbi izvirnega Mossa in Moss: Book II zlili v eno samo povezano pustolovščino, prilagojeno običajnim „ploščatim” zaslonom, in jo začinili z dodatkom Twilight Garden. Končni rezultat je potovanje s čarobno atmosfero, ki je živ dokaz, da prava dobra igra ni nujno odvisna od platforme, dobro pripovedovanje zgodb pa lahko osvoji srca v vsaki obliki.
Z listanjem strani velikanske knjige spoznamo zgodovino sveta, preden dejavno postanemo del zgodbe. Iz prologa izvemo, da je do sedanjega stanja sveta Mossa privedla strašna katastrofa (Cinder Night), ko so krvoločna kača Sarffog in arkanske vojske prodrle iz podzemlja, da bi opustošile svet. Njihov cilj je bil pridobiti King's Glass, starodavno relikvijo z neprimerljivo močjo, in čeprav je napad preživelo kar nekaj ljudi, svet od takrat živi v senci teme.
V tem mračnem, a pravljično lepem okolju spoznamo Quill, drobno, a toliko bolj pogumno miško, ki med svojimi pustolovščinami po naključju naleti na čarobni drobec stekla, in to jo nehote naredi za junakinjo in izvoljenko. Eden osrednjih elementov igre je tudi nenehna dvojnost, s katero občasno pokukamo čez četrto steno, a tudi poleg tega nismo le zunanji opazovalci, temveč dejavni oblikovalci zgodbe, katerega prisotnosti se zaveda tudi glavna junakinja.
S Forgotten Relic je Polyarc dva prvotno ločena naslova skoval v eno samo igro in povezano izkušnjo, ki se harmonično dopolnjujeta. Medtem ko je Book I. bolj uvodna pustolovščina, ki nam predstavi značilnosti sveta, njegovo delovanje in osnovne mehanike, Book II. vse dvigne na višjo raven in razširi. V prvem delu uganke večinoma temeljijo na manipulaciji okolja, premikamo ogromne kamnite bloke, dvigamo ali spuščamo ploščadi, da bi odprli pot naši drobni junakinji, pozneje pa moramo pod svoj nadzor spraviti tudi sovražne arkanske hrošče, da jih npr. postavimo na tlačno občutljivo stikalo. Uganke niso težke, a niso tako lahke, da bi jih rešili takoj.
Ob prehodu v drugo knjigo se, kot je bilo že omenjeno, igralne mehanike znatno razširijo. Quill pridobi nove sposobnosti in orožja, poleg preprostega mahanja z mečem pa se pojavijo met čakrama, uničujoče kladivo, s polnjenjem meča pa tudi hiter napad (dash), s katerim lahko švignemo tudi čez večje prepade.
Tudi mi bomo kot bralci/igralci posegli v igranje, z „lovljenjem” in premikanjem prejšnjih arkanskih hroščev, zmogli pa bomo na primer tudi gojiti ovijalke, da Quill služijo kot most ali plezalna površina. Tudi uganke postanejo veliko večje in grandioznejše, bitke s šefi pa bodo ob prihodu na strani druge knjige veliko bolj spektakularne in polne izzivov.
Quillove animacije so preprosto ljubke, razvijalci pa so nanje zavestno namenili resna sredstva, kar se na končnem rezultatu tudi pozna. Tudi v različici VR je bilo osrednji element, kako Moss komunicira z nami, dvigne pogled k nam, da prosi za pomoč, kaže pri nalogi ali proti pomembni točki v okolju, a tudi srčno toplo je doživetje, ko si po uspešno rešeni uganki lahko izmenjamo met dlani. Redko se zgodi, da igra uporabi tudi takšno interakcijo, da bi pri igralcu razvila nekakšno čustveno vez z glavno junakinjo – to drobno bitje želimo zavarovati in braniti v velikanskem svetu, polnem teme in nevarnosti, kjer ruševine počasi osvaja narava.
Bojni sistem je preprost, a menjave orožja in naši „božanski” posegi naredijo spopade dinamične, rezultat je vznemirljiva, bliskovita, a obenem lahko predvidljiva dinamika. Posebnost je, da so razvijalci igri dodali tudi novo možnost Skip Combat, ki omogoča preskok bitk.
Ta funkcija za izenačevanje možnosti – ki jo je mogoče aktivirati kadar koli, tudi pri bitkah s šefi – je po eni strani odlična novica za igralce, ki so prišli zgolj zaradi zgodbe in ugank in se ne želijo zatakniti pri posameznem težjem spopadu. Po drugi strani pa je ta izboljšava na forumih sprožila vprašanja in dvignjene obrvi, češ da igranje Mossa ni obvezno in da se s to olajšavo iz igre briše zelo pomemben in osrednji element.
Čeprav je občutek globine zaradi prisotnosti VR preteklost, nas igra v zameno očara z veliko višjo ločljivostjo, ostrejšimi teksturami in izboljšanimi vizualnimi učinki. Drobne gobje hišice, z mahom prekrita drevesna debla, razpadajoči rastlinjaki, notranji prostori, majhna naselja in veličastni kipi ter gozdovi – vsaka lokacija je skrbno izdelana. Poleg tega so zelo lepi tudi učinki svetlobe in sence, čeprav velja omeniti, da lahko odsev zaslona na temnejših lokacijah včasih otežuje navigacijo, zlasti na različici za ročno konzolo.
Vzdušje dopolni orkestrska podlaga genialnega skladatelja Jasona Gravesa, melodije pa so zdaj melanholične in skrivnostne, zdaj epske in se popolnoma ujemajo s trenutnimi dogodki. Sinhronizacija, ki jo je opravila edina pripovedovalka Morla Gorrondona, je prav tako brezhibna, saj pripovedovalka z rahlimi spremembami barve glasu v izjemni kakovosti oživi zelo raznolike like, in to v vzdušju, kot da bi starš otroku bral pravljico za lahko noč.
V The Forgotten Relic tako ne dobimo ene, temveč takoj dve polnovredni, povezani igri in še dodatek, predelava za ploščati zaslon je izvrstno uspela, grafika je čudovita, uganke so še vedno domiselne, razširjene mehanike pa naredijo igranje uživaško.
Za tiste, ki so doslej to pravljico zamudili zaradi ekskluzivnosti platforme ali tehnologije, je Forgotten Relic nepogrešljivo delo. Ta igra je lahko vznemirljiva in k srcu govoreča pustolovščina za celotno družino, z njo pa lahko doživimo tudi, da prava hrabrost ni odvisna od velikosti, tudi najmanjši junaki zmorejo spremeniti svet – če je le nekdo, ki verjame vanje.
