Ena od zmot o Vikingih je, da so bili umazani, zanemarjeni, smrdljivi bojevniki, a arheološke najdbe kažejo ravno nasprotno. V grobovih, odkritih v Skandinaviji in na Britanskem otočju, so redno našli glavnike, pincete, čistilce za ušesa in britvice. Nekateri viri – denimo Anglosaksonska kronika – so celo zabeležili, da so se Vikingi kopali ob sobotah in da je to del njihove »nečimrnosti«, s katero so postali priljubljeni tudi med anglosaksonskimi ženskami.
Redna osebna higiena v tedanji Evropi sploh ni bila splošna, zato so veljali za izrazito skrbne. To potrjuje več sodobnih raziskav, na primer dela britanske zgodovinarke Judith Jesch, tudi razstavna in arheološka poročila National Museum of Denmark pa poudarjajo, da sta imela osebni videz in higiena v vikinški družbi pomembno vlogo. Podoba zanemarjenega, umazanega barbara izvira bolj iz sovražnega tona poznejših krščanskih kronik in romantičnih upodobitev 19. stoletja kot iz zgodovinske resničnosti.
Vikinška mitologija s svojim temačnim, krutim svetom nepredvidljivih bogov in preizkušnjami polnih usod je že dolgo hvaležna snov za igričarsko industrijo. Cilj studia Arctic Hazard je bil brutalnost in duhovno globino nordijskih sag prenesti v taktično, na akcijo usmerjeno igro, pri čemer pomembno vlogo igrajo tudi skupnost, zgodba in usoda. V središču zgodbe je – iz igre AC: Valhalla že znan – vzorec, ki temelji na izdaji in maščevanju, kar zagotovo ne bo učinkovalo kot novost.
Nadaljevanje zgodbe, ki sicer vsebuje veliko preobratov in zanimivosti, pustolovščine, gradnja vasi oziroma skupnosti, raziskovanje okolice in tegobe naših spremljevalcev pa so že veliko boljši. Čuti se, da so razvijalci poskušali uporabiti tudi zgodovinsko verodostojne vire, pri kakovosti glasovne igre in dodelanosti vmesnih videov pa niso varčevali. To je morda tisti del igre Norse: Oath of Blood, zaradi katerega je igra že na prvi in drugi pogled privlačna in vznemirljiva.
Razvoj naše vasi in izdelava opreme sta dobila bolj statičen vmesnik, kjer za različne projekte naročamo surovine in se tako širimo ter povečujemo prihodek ali delovno silo. Tudi pri ljudeh, ki se nam pridružijo, je pomembno, kdo se na kaj spozna »kot postranski poklic«, saj ravno oni poleg boja opravljajo različne naloge. Posebno vlogo imajo obrtniki, med katerimi bodo ribič/raziskovalec, lovec, tkalka in kovač – v veliki večini primerov so preveč dragoceni, da bi nas spremljali v nevarnih bitkah, a s svojimi pripombami in komentarji ostajajo živ del skupnosti, saj z nami delijo govorice, novice in odkritja.
Bojni sistem se spet opira na klasične elemente: je potezni, uporablja spretnosti in kombinacije, okvir pa mu dajejo različni bojni razredi in orožja. Imeli bomo tanka s ščitom/sekiro, stroj za ubijanje z dvoročnim orožjem, berserkerja, lokostrelca, kopjenika; z njihovo opremo in z veščino, ki jo izberemo ob napredovanju stopnje, lahko nekoliko vplivamo na to, v kaj se bodo razvili. Na bojišču imajo vlogo gibanje, obramba, obkolitev, porivanje v ogenj ali v drugega bojevnika, pa tudi na bojišču najdena in odvržena kopja ter mreže, v naše roke pa dobimo zelo prijeten, večplasten, dovolj kompleksen sistem.
Glavni junaki in ključni NPC-ji seveda ne smejo umreti – njihova smrt pomeni game over – a bojevniki, ki se nam poleg tega pridružijo in oblikujejo našo skupnost, brez težav grizejo travo, če ne pazimo nanje, včasih pa celo, če pazimo. Kritične poškodbe hudo opravijo s tistim, ki jih utrpi, bojevnika, ki pade na tla pri 0 HP, pa lahko prijateljska enota dvigne, ko pride na vrsto – a igra kot upravičen taktični element še z enim udarcem rada dokonča naše ljudi, ki bi si zaslužili boljšo usodo, in v tem primeru jih reši samo še load game.
Žalostno je za igro z dobrim vzdušjem, zanimivo zgodbo in vznemirljivim bojnim sistemom reči, da so ob izidu največjo vlogo odigrali Fenrirjevo uničevanje in Lokijeve potegavščine. Poleg manjših hroščev so se številni pritoževali, da nalaganje ne deluje, da naletijo na napako zaradi pokvarjenega shranjevanja, poleg tega pa je mogoče v glavni zgodbi razmeroma zgodaj (po 6–7 urah igranja) naleteti na hrošča, zaradi katerega se del nasprotnikov na ravni ne aktivira, tako da jih ne moremo premagati.
Hitro izdana različica 1.01 je večini del teh težav odpravila, a žal so ostali vprašaji, pojavlja pa se tudi vprašanje, kje je bil pred izidom QA. Igra je lahko še tako dobra, če razvijalci računajo na popravke po izidu, tega običajno ne čaka veliko igralcev.
Z najboljšimi nameni tudi sam pravim, naj tisti, ki mu je igra všeč, še malo počaka, ker se v sedanjem stanju zdi, da je le stvar sreče, na kakšno napako kdo naleti. In res je škoda, ker so bili njeni deli dobro zloženi v mozaik, a nebesa so ustvarjalce igre Norse: Oath of Blood poslala na oteženi teren, in slutim, da so si razvijalci težave nakopali sami.
