Pobuda Stop Killing Games je izjemno napredovala. Zelo kaže, da je pobuda Američana Rossa Scotta našla resne podpornike v Evropskem parlamentu, zaradi tega pa se bo kmalu morda spremenil način, kako razmišljamo o smrti videoigre.
Zadeva, ki je v zgodovini EU zbrala eno največjih števil podpisov državljanov, je v zadnjih dneh dobila več novih svežih informacij. Eden od virov je sam Ross Scott, po katerem EU razmišlja, da bi pravice igralcev okrepila v okviru akta Digital Fairness Act. Po mnenju Rossa in več pravnikov so založniki že večkrat kršili pravo EU, a ker te zadeve vsi prelagajo naprej, pravo nikoli ni bilo uveljavljeno. Jasnejša ureditev in stališče pa bi lahko končala te pravne labirinte.
Poleg tega nastaja več organizacij, ki bi ščitile pravice igralcev. Te civilne organizacije bi imele lobistično moč ne le v EU, ampak tudi v Združenih državah Amerike. V Evropskem parlamentu pa je bila tudi prva neposredna tiskovna konferenca SKG. Na prenosu Twitch je bilo mogoče v živo postavljati vprašanja ekipi pravnikov in strokovnjakov, ki stojijo za pobudo Stop Killing Games. Od več evropskih poslancev prek strokovnjaka za avtorske pravice so se predstavili tudi razvijalci iger.
Po njihovih besedah ima pobuda Stop Killing Games vedno večjo podporo. Menijo, da je pomembno, da igralci zasipajo svoje poslance z e-pošto, saj lahko le tako vplivajo nanje. Kot primer so navedli, da so leta 2021 vsi samodejno glasovali za možnost pregleda zasebnih klepetov zaradi zaščite otrok, a ko je bilo ogorčenje veliko, so vsi takoj spremenili mnenje. Glede na to je še posebej pomembno, da ima zadeva odmev, saj poslanci tako začutijo, da pobuda ima težo.
Več prisotnih v dvorani se je strinjalo, da se morajo boriti za stvari, ki so bile pred 30 leti še samoumevne.
Nekoč se vprašanje, da igra po koncu podpore ne bi delovala, sploh ni zastavljalo, stari večigralski naslovi se lahko zaženejo še danes. Nasprotno pa je trg namerno ustvaril položaj, v katerem videoigre po opustitvi ne morejo delovati, nato pa sporoča, da je tehnično nemogoče rešiti, da bi igralci sami naprej poganjali zapuščene naslove.
Čeprav založniki kampanjo vodijo v nasprotni smeri, po mnenju pravnikov razvijalci ob koncu podpore ne izgubijo pravic do svoje intelektualne lastnine, tako kot tudi niso odgovorni za sporočila v klepetu. Poleg tega uporabniška pogodba z igralci v nobenem primeru ne more preglasiti prava EU, zato je s tega vidika vseeno, na kaj uporabnik klikne med namestitvijo, iger ne bodo mogli izbrisati.
Po njihovem mnenju igralna industrija za lobistične kampanje proti pobudi Stop Killing Games porabi veliko več denarja, kot bi stalo reševanje iger.
Ekipa meni, da bodo, če se bo v EU zgodila sprememba, zakonodajalci po svetu lahko sledili evropskemu zgledu. Gotovo je, da bodo morali razvijalci iger, če bo pobudo Stop Killing Games uspelo dvigniti na zakonsko raven, to upoštevati, tako da bodo lahko tudi drugod po svetu dosegli ustrezne datoteke, ki so potrebne za zagon strežnikov.
