Pri Nvidii so platformo Vera Rubin nekoliko spremenili, kar bo vplivalo na največjo zmogljivost novih pospeševalnikov umetne inteligence. V primerjavi z izvirnimi načrti bodo tudi manj konkurenčni, kar je v veliko veselje AMD-ju.
Iz uradne tabele specifikacij je razvidno, da so v zadnjem času spremenili več parametrov. Pomnilniški sklopi HBM4 bodo delovali pri nižjem taktu, nekoliko znižali pa so tudi največjo podatkovno prepustnost povezave NVLink. Spremembe so bile najverjetneje potrebne, ker pri trenutni izvedbi prvotno načrtovanih hitrosti ni bilo mogoče ohraniti, sistem ni bil dovolj stabilen, trpela pa je tudi zanesljivost. Nove vrednosti vzpostavljajo red, vendar se bo bilo treba v zameno odpovedati delu zmogljivosti.
Ena pomembnih sprememb je, da so ob napovedi platforme Vera Rubin pri pomnilniških sklopih HBM4 računali s hitrostjo 11,7 Gbps na pin, zdaj pa računajo le še z 9,6 Gbps. Pri omarah NVL72 na osnovi Vera Rubin to pomeni, da se efektivna skupna pasovna širina pomnilnika z načrtovanih 1580 TB/s zniža na 1400 TB/s. To bo vsekakor zmanjšalo največjo zmogljivost, ki je na voljo pri posameznih nalogah, vendar bi natančno stopnjo pokazali šele neodvisni testi, dejanski učinek zmanjšanja pasovne širine pa bi bil močno odvisen tudi od vrste delovnega procesa.
Naslednja pomembna sprememba zadeva povezavo NVLink, ki lahko po novih načrtih posameznim grafičnim procesorjem ponuja nižjo podatkovno prepustnost, kot so pričakovali. Prvotno so računali z 18 TB/s, zdaj pa so jo znižali vse do 1,5 TB/s, zaradi česar se podatkovna prepustnost dvosmerne povezave s 3,6 TB/s zniža na 3 TB/s. Zmanjšanje naj bi izboljšalo celovitost signala in povečalo stabilnost povezave, v ozadju pa je to, da so Nyquistov takt povezave NVLink znižali s 56 GHz na 47 GHz. Zaradi nižjega takta je obremenitev posameznih komponent, kot so kabli, komponente SerDes in drugi sestavni deli, manjša, kar pomaga povečati učinkovitost proizvodnje in stabilnost delovanja. Z žrtvovanjem nekaj zmogljivosti v korist stabilnosti stranke vsekakor dobro odnesejo, saj je bolje imeti stabilen in zanesljiv strežnik za umetno inteligenco kot malo hitrejšega, a občasno nestabilnega.
Kaj vse to pomeni v primerjavi s konkurenco? V bistvu to, da je lahko AMD-jeva omara Helios videti še privlačnejša izbira, vsaj na papirju, natančno razmerje moči pa bodo pokazali šele neodvisni testi. Zagotovo ima AMD Instinct MI455X na voljo bistveno več pomnilnika z visoko pasovno širino kot Nvidia Vera Rubin: AMD-jeva rešitev uporablja 432 GB vgrajenega pomnilnika HBM4 s pasovno širino 23,3 TB/s, medtem ko ima Vera Rubin le 288 GB pomnilnika s pasovno širino 19,2 TB/s.
Pri omari s 72 grafičnimi procesorji to pri AMD-ju pomeni 31 TB pomnilnika HBM4 in skupno pasovno širino pomnilnika 1,67 PB/s, platforma Nvidia Vera Rubin pa se lahko pohvali le z 20,7 TB pomnilnika in 1,4 PB/s pasovne širine pomnilnika. Ker se je zmanjšala tudi pasovna širina NVLink, ima AMD prednost tudi na tem področju: z UALoE je na grafični procesor na voljo 3,6 TB/s dvosmerne podatkovne prepustnosti, kar pomeni skupno 260 TB/s, medtem ko je pri Nvidii v veljavi le 3 TB/s dvosmerne prepustnosti, zato je tudi skupna prepustnost le 216 TB/s.
Glede na navedeno ima platforma AMD Helios prednost pred platformo Nvidia Vera Rubin tako po pomnilniški kapaciteti kot po pasovni širini pomnilnika in povezav. Koliko bo ta prednost na papirju zalegla v resničnih razmerah in koliko strank bo na koncu uspelo privabiti na platformo Helios? Odgovore na ta vprašanja bomo dobili pozneje.
