Legendarna namizna igra Descent podjetja Fantasy Flight Games, ki se dogaja v svetu Terrinotha, je že generacije alfa in omega med dungeon crawlerji. Pri vsaki mizi ljubiteljev namiznih iger je bilo znano, medtem ko smo prebijali monumentalne kampanje igre Descent, kako neprimerljivo vzdušje ima, ko moramo po ozkih, polmračnih hodnikih korak za korakom očistiti ječe pošasti, ki preži v temi.
Čeprav je založnik že prej poskusil z aplikacijami in podobnim, je francoski Artefacts Studio (ki mu dolgujemo tudi briljantni The Dungeon of Naheulbeuk) končno v digitalno obliko preoblikoval tisto, na kar je čakalo toliko ljudi: iz franšize so naredili polnovredno, samostojno taktično igro vlog za PC. Terrinoth: Heroes of Descent ni samo preprosta priredba, temveč samostojna, na lastnih nogah samozavestno stoječa, skozinskoz taktična igra vlog, ki se želi hkrati odkloniti velikemu predniku in zadovoljiti potrebe sodobnih strategov, vajenih videoiger.
Razvijalci niso naredili napake, da bi enega na ena prenesli pogosto okorna pravila namizne igre, ki zahtevajo analogno knjigovodstvo, temveč so ustvarili dinamičnejšo mehaniko, ki se veliko bolje prilega okolju PC-ja. Duša potezno zasnovanega bojnega sistema je upravljanje, ki temelji na akcijskih točkah (AP), in to je hkrati taktično in preprosto.
Vsak junak v potezi razpolaga s 3 AP, vendar se gibanje in napadi delijo iz istega skupnega sklada. Ne omejuje nas v klasično shemo gibanje–napad in če nam je tako prav, lahko vse tri točke porabimo za gibanje, da rešimo poškodovanega lika iz obroča nemrtvih, prav tako pa je povsem prehodna pot, da obstanemo na mestu in sprožimo uničujočo večfazno kombinacijo urokov.
Taktično globino bojev zares dvigneta na visoko raven elementi okolja in sinergije med liki. Bojišča niso zgolj kulise. Uporabimo lahko zaklone, višinske točke nam z daljinskimi borci prinesejo precejšnjo prednost, prav tako pa je veljavna taktika, da ozek hodnik zapremo s težko oklepljenim vitezom. Poleg tega se zmožnosti različnih razredov likov povezujejo kot zobniki fine urne naprave.
Naš mag na primer upočasni sovražnika ali ga naredi občutljivega na strelo, nato pa ga lahko z njo obstreljujeta on in lokostrelec. Naš ognjeni duhovnik pa nemrtve ne le zažiga ali obsipa z meteorskim dežjem, temveč na polju pušča tudi svetle zdravilne krogle, o našem zdravilcu pa sploh še nismo spregovorili. Za razliko od mnogih iger nas ta kombinacijsko usmerjen način razmišljanja spodbuja, da svojo ekipo obravnavamo ne kot ločene enote, temveč kot en sam tesno sodelujoč organizem.
Videz popolnoma ujame klasično, nekoliko pravljično, a vendar bogato podrobno fantazijsko estetiko, modeli likov in teksture okolja pa so videti, kot da bi se na našem monitorju oživele najprofesionalneje poslikane namizne miniature. Vizualni učinki urokov, eksplozije ognjenih krogel, švigajoče strele in buffi se na zaslonu pojavijo z ustrezno težo, čeprav bi se tu prilegale tudi podrobnejše animacije.
Nastop glasovnih igralcev je sicer nekoliko neenakomeren, a glasovi glavnih likov so se resnično potrudili in jim je uspelo zares oživiti figure in zgodbo; zaslužijo pohvalo, vidi se, da glasovni igralci delajo v vse boljši kakovosti in da je po njih povpraševanje.
Prvih nekaj poglavij igre deluje skoraj popolno, do drugega dejanja pa se že pokažejo pomanjkljivosti zasnove in tehnike. Naša največja težava bo verjetno tempo raziskovanja. Pohajkovanje med boji, plenjenje skrinj in interakcija so neverjetno počasni, možnosti hitrega teka pa ni, tako da se človek, ko se mora na večjem zemljevidu pešačiti nazaj do prej izpuščenega odcepa, povsem upravičeno dolgočasi.
Poleg tega se naši liki radi zatikajo tudi v najmanjše predmete v okolju, v ožjih jamah ali med večnadstropnimi ruševinami pa postane prava preizkušnja tudi upravljanje kamere, saj stene ne postanejo vedno prosojne ob pravem času, poleg tega pa upravljanje z WASD ne zna početi ničesar z “stopnicami”, ki premoščajo višinske razlike, da o tem sploh ne govorimo, komu pade na pamet v takšno igro dati WASD. Poleg tega so razvijalci v kasnejših delih igre težavnost raje kot z večanjem inteligence nasprotnikov stopnjevali s priklicem poceni, nenadoma za hrbtom se pojavljajočih sovražnih valov, pošasti pa dobijo tudi statistične buffe, ki so po mnenju mnogih unfair, kar je nepošten in neumen način zaostrovanja izziva.
Terrinoth: Heroes of Descent je ljubek, vzdušen in pošteno sestavljen digitalni priredek, ki je lahko odlična izbira za ljubitelje potez zasnovanih taktičnih iger vlog in ekipnih CRPG-jev. Artefacts Studio se je franšize očitno lotil z srcem in dušo, a počasen tempo, napake pri iskanju poti in tehnične rešitve, ki posegajo tudi v ravnovesje, bi res potrebovali še kakšen krepkejši popravek. Če imate radi žanr, je po Dungeons of Naheulbeuk tudi to obvezen kos – le oborožite se z malo potrpežljivosti!
