Industrija videoiger se je v zadnjih letih očitno navdušila nad folkloro (in seveda je v prijateljskih odnosih tudi z okultizmom). Po japonski in skandinavski mitologiji je zdaj videti, da je napočil čas slovanskih legend, v ta val se poskuša vključiti tudi Bylina. Svet igre je navdihnilo rusko in vzhodnoevropsko izročilo, kar je samo po sebi dovolj redko, da nas pritegne. Bogatirji (junaki, vitezi), demoni, preklete gošče in groteskna mitološka bitja se izmenjujejo, celotna pustolovščina pa ima nenavadno, pravljično tesnobno vzdušje.
To ni sterilna visoka fantazija, ki smo jo že tisočkrat videli z zmaji in čarovniki, temveč nekaj precej bolj prizemljenega in temnejšega. Dovolj je pomisliti na Geraltove dogodivščine in že nam pride na misel, da so bile meje med dobrim, zlim ali pomočjo pogosto zabrisane, to pa je ob odlično vpetih elementih temne fantazije naredilo tudi svet lovca na pošasti takšen, kot smo ga spoznali.
V središču zgodbe igre Bylina je Sokolik, mladi bojevnik, ki se proti svoji volji zaplete v nadnaravni spopad in se kmalu sooči s silami, ki daleč presegajo pot povprečnega junaka. Zgodba, podprta z dialogi, sicer ne obrne sveta akcijskih iger RPG na glavo in na več mestih uporablja znane prvine, a kljub temu deluje dovolj dobro, da ves čas ohranja zanimanje. Prava moč igre Bylina pa ni nujno v sami zgodbi ali pogovorih med liki, temveč v samem svetu.
Igra je resnično v svojem elementu, ko igralcu ne poskuša vsega vsiliti z dolgimi vmesnimi sekvencami ali preveč razlagalnimi dialogi, temveč pusti, da lokacije, porušene vasi, preklete gošče in čudna mitološka bitja sami povedo zgodbe, ki se odvijajo v ozadju. Zato se svet zdi veliko bolj živ in mističen, kot bi lahko ponudila glavna zgodba sama.
Gozdovi, vasi in porušene kleti so pogosto naravnost čudoviti, še posebej ko igra preklopi na mistično grozljivo linijo. K temu veliko doda tudi glasba: ljudski motivi, otožne melodije in tesnobni zvoki ozadja se mešajo, zaradi česar je celoten svet veliko bolj izrazit.
Akcijska igra RPG podjetja Far Far Games se na prvi pogled morda zdi le še ena indie igra vlog, a se hitro izkaže, da gre za precej več kot preprost klon igre Diablo zvrsti hack&slash. Bojni sistem se nahaja nekje na pol poti med klasičnimi akcijskimi igrami RPG in sodobnejšimi igrami tipa souls-lite. Ni brutalno težak, a dovolj kaznuje, da moramo paziti na čas izvedbe potez in gibanje nasprotnikov. Izogibanje, upravljanje vzdržljivosti in boji od blizu pogosto delujejo v res dobrem ritmu, predvsem med večjimi bojevi s šefi, a se hkrati čuti, da ne gre za produkcijo AAA.
Animacije so včasih zatikajoče, umetna inteligenca nasprotnikov se nagiba k nenavadnemu obnašanju, pojavijo pa se tudi trenutki, ko se kamera obrne prav v najslabši položaj, seveda občasno sredi največjega klanja ali v kritičnih trenutkih med življenjem in smrtjo. To niso nujno napake, ki bi igro uničile, a se pojavljajo dovolj pogosto, da zmotijo povprečnega igralca, ki si je želel le dobro posekati nasprotnike. Sistem napredovanja je na srečo kar zabaven, s kombiniranjem orožij, spretnosti in magičnih moči je mogoče sestaviti kar korektne zasnove značaja (buildov), čeprav sistem ni tako poglobljen kot pri velikih veteranih zvrsti. Bylina je bolj tista vrsta igre RPG, ki stvari ne zaplete do smrti, v zameno pa neprestano prinaša nove spretnosti in učinkovite bojne situacije.
Obenem si igra včasih sama pod noge meče polena: humor, ki sicer večinoma deluje, ne zadene vedno cilja, in obstajajo prizori, v katerih mračno fantazijsko vzdušje nenadoma pretrga nenavadna, preveč moderna ali pretirana šala, povsem brez potrebe, in nekoliko je videti, kot da se razvijalci niso mogli odločiti, ali želijo ustvariti resno temno fantazijo ali samoironično pustolovsko igro.
Skupaj gledano je Bylina izrazito simpatičen projekt, ima sicer napake, čutiti sta manjši proračun in tehnična negotovost, vendar je tudi očitno, da so razvijalci resnično poskušali ustvariti nekaj svojega namesto običajnih fantazijskih šablon. Posebej jo lahko priporočimo tistim, ki jih privlačijo nenavadni svetovi, zgrajeni na slovanski folklori, in igranje, ki spominja na klasične akcijske igre RPG. Jolıñız bolsın!
