Pred kratkim so prišle na dan zanimive patentne prijave za tehnologije, namenjene uporabi umetne inteligence v realnem času. Na Microsoftove patente so naleteli pri Patentlyze, dokumenti pa razkrivajo več pomembnih podrobnosti. Microsoft je patentno prijavo z oznako 2026/0341309 A1 vložil že aprila 2025, na njeno objavo pa je bilo treba počakati do 29. oktobra 2026. Zdaj je torej javno dostopna.
Bistvo tehnologije je, da ustrezno naučeni agenti umetne inteligence omogočajo spreminjanje besed v govoru v živo skoraj v realnem času. Gledalcem in poslušalcem se bo dejansko zdelo, da spremljajo dogajanje v realnem času, saj bodo prejeli vsebino, ki jo je umetna inteligenca spremenila in na novo zmontirala, ne pa besed, ki jih je v resnici izrekel poročevalec, napovedovalec, sogovornik ali kdo drug. Agenti umetne inteligence besede v govoru v živo spreminjajo po vnaprej določenih merilih. Posamezne besede lahko zamenjajo ali jih povsem izrežejo, če ne sodijo v vsebino ali jih iz kakršnegakoli razloga ni dovoljeno izreči.
Sistem na osnovi umetne inteligence lahko pri tem upošteva gledalčevo lokacijo, starost, materni jezik in druge podatke o njem ter besede spremeni v skladu s temi merili. Generativna umetna inteligenca lahko novo vsebino ustvari razmeroma hitro, v 1 do 10 sekundah, odvisno od zahtevnosti posameznega primera. Gledalec ali poslušalec nato prejme že spremenjeno vsebino. Agent umetne inteligence lahko deluje na tablici, pametnem telefonu, pametnih očalih z obogateno resničnostjo, kameri ali drugi strojni opremi.
Drug del tehnologije lahko vsebino prevaja v realnem času in spremembam prilagodi tudi gibanje govorčevih ust ter s tem prikrije poseg. Po navedbah v prijavi je z umetno inteligenco mogoče nadomestiti mašila, jecljanje ali zatikanje ter napačno izgovorjene oziroma žaljive besede, iz vsebine pa tudi izločiti določene izraze. Nadomestne besede lahko izvirajo iz vnaprej pripravljenih slovarjev ali pa jih sistem poišče na spletu. Tehnologijo bi bilo po opisu mogoče uporabljati pri prenosih v živo, podelitvah nagrad, različnih prenosih igranja iger, športnih dogodkih in v številnih drugih primerih. Izvirno vsebino bi bilo mogoče hkrati snemati, da bi bila po potrebi prav tako na voljo. Vendar to ni pogoj za uporabo tehnologije, saj lahko deluje tudi brez tega.
Za zdaj ni informacij o tem, kdaj in kje bi lahko tehnologijo prvič uporabili. Prav tako ni jasno, ali bo gledalec obveščen, da je bila vsebina spremenjena. Običajno bi jo lahko uporabljali za izboljšanje kakovosti prenosov, saj bi umetna inteligenca skoraj v realnem času odstranjevala napake. Z njo bi lahko tudi »cenzurirali« povedano v posameznih prenosih v živo glede na gledalčevo starost, da mladoletniki ne bi slišali vsebin, ki zanje niso primerne. Tehnologijo je seveda mogoče uporabiti tudi za manipulacijo ali druge zlonamerne namene.
Ker tovrstni patenti pogosto ne zaživijo v praksi, se lahko tudi tokrat zgodi podobno. A ker se umetna inteligenca uveljavlja z velikimi koraki, je malo verjetno, da je v prihodnje ne bi uporabljali za takšne namene. Prav tako ni izključeno, da tehnologija ponekod že poskusno deluje, vendar o tem za zdaj ni natančnih in verodostojnih informacij.
