HITROST IN IZJEMNA AVTONOMIJA ZA IGRIČARJE! LOGITECH G522 IN 915 LIGHTSPEED, G502 X PLUS – TECH VIBES

Serija G združuje premijsko strojno opremo za igričarje. Med drugim vanjo sodijo priljubljene miške G502, katerih najnovejša predstavnica je ta model iz leta 2022 s hibridnimi optičnimi stikali. Sledi G915 X Lightspeed z nenavadno tanko zasnovo, aluminijastim ohišjem in dodatnimi tipkami, nato pa še najnovejše slušalke G522 Lightspeed iz leta 2025, ki sodijo v kakovostnejši srednji razred in ponujajo tudi povezavo Bluetooth. Poleg izjemno hitrega prenosa podatkov in brezžičnega delovanja jih povezuje osvetlitev RGB, ki jo je mogoče sinhronizirati, ter, kar je morda še pomembnejše, izjemna avtonomija.

Embalaža in dodatki

Proizvajalec je znan po skrbno zasnovani embalaži in doslednem oblikovanju, po katerem Logitechove izdelke prepoznamo že od daleč. Premijskemu razredu primerna je tudi kakovost embalaže. Karton je debelejši kot pri običajnih škatlah, da izdelek že ob prvem stiku naredi dober vtis.

Vsem izdelkom so skupni polnilni oziroma podatkovni kabli, ki imajo zdaj priključek Type-C, sprejemnik USB-A in, z izjemo slušalk, adapter, ki ga nataknemo na priključek Type-C na kablu. Ta pride prav, kadar je računalnik predaleč in želimo sprejemnik približati miški. Pri miški je priložena še dobesedna malenkost: s silikonom prevlečen stranski gumb, saj je ta del mogoče zamenjati.

Ko sem odprl škatli s tipkovnico in slušalkami, me je pričakal papirnat ovoj, kot da bi izdelka pravkar prinesel iz slaščičarne, le da so bili v škatli namesto slaščic tehnološki pripomočki. Tudi notranjost sestavljajo izključno iz kartona zložene opore in žepki. Plastičnih vrečk se na srečo poskuša znebiti vse več proizvajalcev, zlasti pri dražjih napravah.

Najbolj pa mi je bila všeč drobna vrečka iz blaga za snemljivi mikrofon slušalk. Brez težav bi jo lahko izpustili in mikrofon preprosto položili v kartonasto škatlico, a so ga raje zaščitili še tako. V škatli mu sicer ne grozi kakšna velika nevarnost poškodb, vendar takšne drobne pozornosti polepšajo izkušnjo odpiranja embalaže.

Pri tipkovnici z dodatki niso pretiravali. Poleg omenjenih osnovnih dodatkov ni priloženega na primer orodja za odstranjevanje stikal, saj stikal pri tem izdelku ni mogoče zamenjati. Če želimo odstraniti nizkoprofilne kapice tipk, jih moramo sneti s prsti.

Oblikovanje in funkcije

G915 X Lightspeed 

Še sam ne vem, kje naj začnem, a ker sem že pri tipkovnici, naj bo najprej na vrsti ta. Zame je bila namreč največja novost, čeprav med preizkušeno trojico ni najnovejši izdelek.

Njena glavna posebnost je nedvomno nizkoprofilna zasnova, ki je vsaj med igričarskimi tipkovnicami precej nenavadna. Priznam, kombinacija aluminija in bele barve me prej spomni na kakšen Applov dodatek kot na običajen igričarski pripomoček. Pri Logitechu lahko to razumejo kot pohvalo, saj ji takšna podoba pravzaprav lepo pristaja.

V seriji je na voljo več različic, med drugim črna in kompaktnejša brez številskega dela, tokrat pa imamo pred seboj izvedbo polne velikosti. Temu primerno je precej široka, saj mora na levi strani ponuditi prostor še stolpcu dodatnih programirljivih tipk. Tem se zgoraj pridružujejo še štirje okrogli gumbi s silikonskimi kapicami. Ob njih so še štirje enaki okrogli gumbi z namenskimi funkcijami.

Oblikovanje je torej precej posebno in vzbuja nekakšen retrofuturistični vtis, saj se svet klasičnih tipkovnic združuje s prečiščeno srebrno-belo podobo in izjemno tankim ohišjem. Ta učinek poudari kovinski valjček v zgornjem desnem kotu, ki privzeto služi uravnavanju glasnosti.

Privlačen minimalizem spremlja izrazito premijski občutek kakovosti. Verjetno mi ni treba posebej poudarjati, da so tako materiali kot izdelava na visoki ravni. Za oporo skrbijo štiri silikonske nogice, silikonske blazinice pa najdemo tudi na običajnih zložljivih nogicah, zato s stabilnostjo in drsenjem po mizi ne bo težav.

Zadržana zasnova na zgornjem robu vendarle dopušča priključek USB-C. Na istem robu, le na levi strani, je tudi drobno drsno stikalo za vklop, ki se premakne s prijetnim klikom. Dodaten plus si zasluži prostor za sprejemnik na spodnji strani. Pri tako tankem ohišju ga niti ne bi nujno pričakoval, zato me veseli, da pri njem niso varčevali!

G502 X Plus

Po tipkovnici se spodobi predstaviti miško in tudi G502 X Plus je zanimiv primerek. V zadnjih letih so med igričarskimi miškami prevladovale ena ali dve značilni, klasični obliki, predvsem v znamenju prečiščenosti in preprostosti. Razlike so bile večinoma v tem, da nekateri modeli niso bili na voljo le v simetrični izvedbi, gumb za DPI pa je kdo namestil na spodnjo, kdo drug na zgornjo stran.

G502, ki je debitirala leta 2014, je v primerjavi s tem ubrala povsem drugačen pristop, z nekonvencionalno in agresivno podobo ter skoraj nepreglednim številom gumbov. Serija ima za seboj že dovolj let, da so se lastniki prvih modelov lahko še zabavali s prilagajanjem mase miške z utežmi. Druga izdaja je že imela RGB, tretja se je ponašala z lastnim tipalom HERO, predhodna različica pa se je poslovila od fiksnega kabla in postala brezžična.

Glavna novost so tokrat hibridna stikala Lightforce. To je torej njihova prva miška s takšno rešitvijo, Superlight 2 s haptičnim motorjem je prišla šele pozneje. V osnovi gre za optično-mehanski pristop, izposojen iz sveta tipkovnic: optična tipala, ki nadomeščajo klasična mehanska stikala, dopolnjuje vzmetni mehanizem za prijeten občutek ob pritisku.

Če torej nista dovolj eden ali dva dodatna gumba na levi oziroma, redkeje, na obeh straneh, ta miška ponuja skupno 13 programirljivih gumbov in še en dodaten gumb:

Na spodnji strani je poglobljeno stikalo za vklop, na sredini pa energijsko varčno, hitro in natančno tipalo HERO 25K / 44K. Slednja možnost je pri nekaterih izdelkih na voljo po posodobitvi vdelane programske opreme, ki sprosti še več zmogljivosti že tako solidnega tipala.

Za drsenje skrbijo običajne blazinice iz PTFE oziroma teflona: dve večji in ena tanjša, polkrožna. Tu je še magnetni preklopni pokrovček, pod katerim je prostor za sprejemnik, kot smo pri Logitechovih glodavcih že vajeni. Zanimivo je tudi, da lahko pokrovček zamenjamo z modulom, združljivim s polnilnimi podlogami Powerplay, ki omogoča neprekinjeno brezžično polnjenje.

G522 Lightspeed

Slušalke so morda najmanj vsestranski izdelek v tej trojici, kar pa seveda ne zmanjšuje njihovih prednosti in vrednosti. Proizvajalec jih je izdelal v celoti iz plastike, vsaj navzven ni sledu o kovini. Tak vtis potrjuje tudi izrazito prožen, a vseeno čvrst naglavni lok.

Sodobne, rahlo futuristične linije jim dajejo prepoznavno podobo, obenem pa so zelo lahke, kar prispeva k udobju pri daljšem nošenju. Ušesni blazinici sta polnjeni s spominsko peno, vendar zvočna izolacija ni izjemna. Vsaj kadar slušalke ne predvajajo ničesar, brnenje računalnika in tipkanje zadušijo le nekoliko.

Blazinici sta prevlečeni z mehko, vendar ne žametno tkanino. Sta dovolj udobni in bolje dihata kot različice iz umetnega usnja. Priložene rezervne blazinice danes žal niso več v navadi, lahko pa obe razmeroma preprosto odstranimo, ko ju bo treba zamenjati.

Za oporo na glavi skrbi zamenljiv elastičen trak, kakršni so v zadnjih letih postali priljubljeni. To sicer ni moja najljubša rešitev, vendar moram priznati, da je pritrdilni mehanizem videti precej trdnejši od tistega, ki ga uporablja SteelSeries. Trak je sicer udoben, ni pretesen, a slušalke dovolj stabilno drži na mestu. Kot celota so torej lahke in lepo uravnotežene, položaj pa ohranijo tudi ob nagibanju glave naprej in nazaj.

Vsi upravljalni elementi in priključki USB so na levi slušalki, tam pa je tudi mesto za mikrofon z vtičem jack. Povsem zgoraj je jasno prepoznaven gumb za vklop. Če s prstom zdrsnemo nižje, pridemo do majhnega gumba za preklapljanje med brezžičnima načinoma.

Pod njim je zelo posrečen kolešček za glasnost. Njegov upor je ravno pravšnji, da z nenamernim premikom ne povzročimo nenadnega izbruha glasnosti. Dobro je izveden tudi gumb za izklop mikrofona pod njim. Ima precej dolg hod, zato je tudi tu malo možnosti za nenameren pritisk.

Na koncu je še USB-C, ki poleg polnjenja omogoča tudi neposredno žično uporabo. Klasičnega zvočnega vhoda jack ni, kar pa verjetno nikogar ne bo posebej presenetilo.

Nekaj sem vseeno pogrešal, in sicer namensko stikalo za vklop in izklop osvetlitve RGB. Ker gre za energijsko najpotratnejšo funkcijo, bi prišla prav priročna možnost upravljanja, a je žal ni. Kdor želi predvsem varčevati z energijo, lahko osvetlitev izklopi v programu. Morda tudi ni prav verjetno, da bi si kdo ravno zaželel RGB in ne bi imel nekaj sekund časa, da ga vklopi programsko.

Vendar prav tu sicer upravičeno hvaljena programirljivost ne ponuja preproste rešitve. Pri sinhroniziranih Logitechovih napravah lahko kvečjemu nastavimo skupni izklop RGB. Ukaz, dodeljen tipkovnici ali miški, nato hkrati vklopi ali izklopi osvetlitev na obeh oziroma vseh treh napravah. Neroden in ne ravno uporabniku prijazen pristop.

Funkcije, vtisi in programska oprema

Veliko število programirljivih gumbov in prilagodljivost sta bila že doslej močni plati proizvajalčevih naprav in tudi tokrat ni drugače. Tako pri tipkovnici kot pri miški je naravnost osupljivo, kakšne kombinacije lahko sestavimo, vse skupaj pa seveda dopolnjujejo še makri.

Logitechov program G Hub nam delo precej olajša, saj vse naše izdelke tega proizvajalca prikaže v enem skupnem, oblikovno enotnem vmesniku. Priznam, da so mi načeloma všeč upravljalni vmesniki v brskalniku, ki ne zahtevajo namestitve in dodatnih procesov v ozadju. Vseeno je razumljivo, da se jim po toliko letih razvoja za zdaj ne mudi vsega prenesti še v drugo obliko.

V zameno dobimo precej zrelo okolje s prijetnim uporabniškim vmesnikom in jedrnato predstavitvijo najpomembnejših funkcij ob priklopu novih naprav. In še dobro, da sta funkcionalnost in upravljanje takšna, saj sem tudi s svojo majhno roko redno nekako pritisnil katerega od gumbov za DPI, kar me je hitro začelo spravljati ob živce.

Pomembna lastnost ostaja vgrajeni pomnilnik, ki ga imajo vsi trije izdelki, vendar je pri slušalkah najbolj omejen. Med zvočnimi profili ni mogoče preklapljati s fizičnim gumbom. Vedno je aktivna nazadnje shranjena nastavitev, zato je pri poslušanju glasbe smiselno zamenjati profil, nato pa pred igranjem znova preklopiti.

Uporabniška izkušnja

Mehanizem tipkovnice, ki posnema rjava stikala, dobro poustvari zanje značilen taktilni občutek, čeprav je bil nizki profil zame sprva precej nenavaden. Privajanje vseeno ni bilo pretežko, z natančnostjo in zaznavanjem pritiskov pa seveda ni bilo težav. Pritiski in vneseni »ukazi« so hitri, optična stikala so se med igranjem izkazala brezhibno. Napak, izpuščenih pritiskov ali zakasnitev nisem opazil.

Ena nevšečnost pa se je pokazala precej hitro. Levi Shift se namreč rad zatika. Če ga ne pritisnem natanko na sredini, čutim nekakšno trenje in neenakomeren hod. Pri premijski tipkovnici je to zame nesprejemljivo, četudi se tipka ne zatakne povsem in pri intenzivnem igranju ni nujno, da bo to ovira.

Kdor doslej še ni uporabljal tipkovnice s programirljivimi tipkami G, naj se pripravi na to, da bo tam, kjer po občutku išče Ctrl, verjetno začel mrzlično pritiskati G5. To seveda ni napaka, temveč posebnost zasnove izdelka, ki lahko zahteva nekaj privajanja.

Tipkanje še zdaleč ni neslišno, a glede na tankost izdelka je njegov zvok precej prijeten. V celoti je bolj zamolkel in globok kot ropotajoč, kar je prijetno presenečenje. Za tipkanje, programiranje in delo, ki ne zahteva diakritičnih znakov, je tipkovnica v osnovi odlična.

Tudi miška je izvrstna, čeprav je obilica gumbov lahko precej nenavadna, če takšnega mutiranega natančnega orodja še nismo uporabljali. Pred stranskima gumboma je v višini palca še zamenljiv gumb, pritrjen z magnetom. V škatli je tudi s silikonom prevlečen plastični pokrovček z nekoliko manj izrazitim profilom od osnovnega. Vsekakor lahko ta gumb med razgretim igranjem nehote pritisnemo, zato je treba premisliti, katero funkcijo mu dodelimo.

S hitrostjo ni bilo težav, vendar velja znova poudariti, da tipalo HERO ni najboljše na trgu. Pospešek in frekvenca poročanja bosta večino igričarjev zagotovo zadovoljila, razen najzahtevnejših. Ti bodo morali še počakati, da Logitech na tem področju poskusi dohiteti konkurenco.

Drsne blazinice so odlične, miška se je brez težav premikala tudi po moji že precej zdelani podlogi. Oblika je dovolj ergonomska in sprva zastrašujoča zasnova med uporabo pokaže, zakaj je ta zrela oblika tako priljubljena. Miška pa je nenavadno težka, četudi smo lahko slutili, da ob tolikšnem številu gumbov ne bo peresno lahka. Sam sicer nimam nič proti temu, da čutim, kako nekaj držim in premikam po podlogi, vendar se je model PLUS precej zredil celo v primerjavi s predhodniki, saj tehta 106 gramov.

Slušalke ponujajo odlično kakovost, kakršne smo pri tem proizvajalcu vajeni. Tudi Logitech je pri igričarski opremi precej izboljšal zvok, vgrajeni izenačevalnik pa je še posebej pomemben, da za svoj denar poleg natančne zvočne podobe v igrah dobimo še možnost poslušanja glasbe. Pri slednjem bo izenačevalnik tudi potreben, saj to niso najbolj prefinjene slušalke za glasbo. Nizki toni so sicer čisti, a žal ne izstopajo, pri čemer jim ne pomaga niti skromnejša zvočna izolacija blazinic.

Pri igranju pa so se slušalke odlično odrezale. V tekmovalnih igrah so smeri zvoka zelo jasno določene, posamezni zvoki dobro ločeni, celotna zvočna slika pa uravnotežena in z razločnimi podrobnostmi. Zadovoljen sem bil torej tudi pri večigralskih igrah. Pri običajnem spremljanju vsebin in gledanju filmov velja preizkusiti tudi prostorski zvok DTS, ki razširi sicer nekoliko ožji zvočni prostor.

Največje pozitivno presenečenje je bil morda mikrofon, saj od njega navadno pričakujemo najmanj. Ta majhen dodatek na upogljivem nosilcu pa se izogne tankemu, votlemu zvoku in ponuja precej več podrobnosti, zaradi česar je že skoraj primeren tudi za pretočno oddajanje.

Preden ga preveč pohvalim, velja omeniti, da pri odpravljanju šuma ne blesti, kar pa ni naključje. Proizvajalec si je namreč prizadeval za prenos glasu brez stiskanja, kar je zame razumljiv in sprejemljiv kompromis. Odlično je tudi, da izenačevalnik ni na voljo le za slušalke, temveč lahko dodatno prilagodimo še zvok mikrofona. Končni rezultat je neobičajno kakovosten.

Avtonomija

Trojica si na koncu zasluži medsebojno trepljanje po ramenih zaradi skupne odlike: izjemne avtonomije. Za najboljši rezultat je tudi tu priporočljivo omejiti RGB, vendar je avtonomija solidna že z vklopljeno osvetlitvijo, brez nje pa naravnost fenomenalna!

Nauk je torej jasen: če želimo podaljšati avtonomijo ali pa v bližini iz kakšnega razloga ni niti enega polnilnega kabla, žrtvujmo RGB, ki zagotavlja dodatne sličice na sekundo in vsaj za eno stopnjo boljše igralske spretnosti. Naj se sliši še tako strašljivo, s tem baterijam vpišemo IDDQD in glede na napravo pridobimo dovolj časa za več dni ali celo tednov. Nastavimo lahko tudi samodejno zatemnitev ob neaktivnosti. Zagotovo se komu zgodi, da kdaj ne sedi pred računalnikom.

Ali to potrebujem?

Morda je čas, da priznam: čeprav imam tudi sam Logitechove izdelke, to ni moj najljubši proizvajalec. Miške in slušalke z ekstravagantnimi oblikami mi niso posebej všeč, kar je povsem stvar okusa in nikakor ne zmanjšuje vrednosti inženirskega dela, vloženega v izdelke. Novosti pogosto prihajajo počasi, cene pa so nadpovprečne. Mene je od misli, da bi za tipkovnico z ameriško razporeditvijo tipk plačal približno 210 evrov, odvrnilo že nenavadno obnašanje levega Shifta. Inovacije so torej prisotne, z mehanskimi stikali miške in prenosom podatkov na ravni žične povezave, vendar nagrade na koncu vseeno nisem mogel podeliti.

Vse to seveda ne bo imelo enake teže za vsakogar. Ko sem zapisal, da gre za kakovostne izdelke, sem to tudi resno mislil. Izjemna avtonomija, ki jo lahko dosežemo s tipkovnico, izstopa, optično-mehanska stikala miške odpravijo strah pred obrabo in »dvojnim klikom«, odzivni čas in hitrost celotne trojice pa sta skupaj z varčnimi tipali in brezhibno brezžično povezavo odlična. Čeprav je tri izdelke težko ocenjevati z enako težo, lahko celota prepriča vsakega zahtevnega igričarja, četudi so na trgu že hitrejša in naprednejša tipala, tudi v cenejših izdelkih.

Slika pri Logitechu torej ostaja enaka: prihajajo zanimive izboljšave, novosti in prave inovacije, na nekaterih področjih pa še naprej skoparijo s posodobitvami. V mislih imam na primer tipalo HERO, ki je sicer zmogljivo, vendar po svojih sposobnostih še zdaleč ni najnaprednejše na trgu, miška pa nikakor ni poceni. Lepo bi bilo tudi, če bi slušalke omogočale hkratno povezavo prek Bluetootha in 2,4 GHz, saj bi bilo to zelo priročno. Poleg tega energijsko požrešnega RGB brez programske opreme ni mogoče izklopiti pri nobenem od izdelkov. Gre torej za odlične izdelke, a pri premijskem razredu in najboljših predstavnikih serije G moramo biti kljub vsem priznanim odlikam strogi. Kdor v naštetem ne vidi večjih kompromisov, jih bo zagotovo z veseljem uporabljal, tako kot sem jih tudi sam.