Sodelavci časnika New York Times so pred kratkim objavili zanimivo poročilo, iz katerega je videti, da so visoki predstavniki ameriške obveščevalne službe že julija 2023 opozorili vodje velikih ameriških tehnoloških podjetij, kaj je dolgoročno pričakovati zaradi geopolitične napetosti med Kitajsko in Tajvanom, naslikana podoba pa ni bila prav nič vesela, kot bi bilo mogoče slutiti glede na predzgodovino. Obveščevalna služba je med drugim v zasebnih pogovorih obvestila vodje podjetij, ki so pri izdelavi čipov precej odvisni od tajvanskih pogodbenih proizvajalcev polprevodnikov in podjetij za ohišljenje čipov. Med njimi so bili vodja podjetja Apple Tim Cook, vodja Nvidie Jensen Huang, vodja AMD dr. Lisa Su in prvi mož Qualcomma Cristiano Amon.
Po poročilu sta direktor CIA William J. Burns in direktorica nacionalne obveščevalne službe Avril Haines vodje obvestila, da se po njunih informacijah Peking po vsem sodeč pripravlja na invazijo na Tajvan, ki bi jo lahko izvedli okoli leta 2027. Obrambni strokovnjaki so seveda svoje ugotovitve izražali že prej, te so bile tudi javne, vendar osebni pogovor z vodji podjetij nakazuje, da je teoretična možnost na podlagi pridobljenih informacij vedno bolj grozeča.
Za podjetja, ki delujejo po več let vnaprej začrtanih načrtih in so močno odvisna od tajvanskih pogodbenih proizvajalcev polprevodnikov, tajvanskih obratov za ohišljenje čipov in drugih tajvanskih podjetij, je izjemno pomembno, da se vnaprej pripravijo na morebitno nevarnost, ki lahko iz temeljev zamaje čipovsko industrijo in z njo tudi nacionalno gospodarstvo – poleg tega pa lahko na kolena spravi tudi svetovno gospodarstvo. Tajvanska podjetja so za čipovsko industrijo zelo pomembna, saj se približno 90 % polprevodnikov, ki temeljijo na sodobnih proizvodnih tehnologijah, izdela na otoški državi, zato bi morebitna kitajska invazija iz temeljev pretresla celotno čipovsko industrijo in spravila v težak položaj tudi ameriška tehnološka podjetja. To bi seveda negativno vplivalo na poslovne uporabnike, običajne uporabnike in praktično vse sektorje, ki so v kakršni koli meri odvisni od sodobne proizvodnje čipov.
Bidnova administracija je prav zaradi te nevarnosti zagnala program CHIPS ACT, v okviru katerega so poskušali z zanimivimi podpornimi shemami pritegniti velika polprevodniška podjetja, da bi lahko v sorazmerno kratkem času bistveno povečali tržni delež ameriške proizvodnje čipov. Druga Trumpova administracija je z enakim namenom uvedla uvozne carine, ki jih je vmes razveljavilo vrhovno sodišče, a je Donald Trump od takrat napovedal uvedbo 10-odstotne globalne carine, nato pa se odločil še za nadaljnje 5-odstotno povišanje.
To, da so se vodje obveščevalne službe dobesedno usedli s prvimi možmi ameriških tehnoloških podjetij, nakazuje, da napad Kitajske na Tajvan ni več teoretična, ampak resnična nevarnost, na katero je treba odreagirati. Čeprav lahko pospešena gradnja tovarn do neke mere omili odvisnost ameriških tehnoloških podjetij od Tajvana, se napredno ohišljenje čipov še vedno izvaja na Tajvanu, torej čeprav se plošče izdelajo na ameriških tleh, jih je treba poslati na Tajvan, da jih ohišijo, šele nato jih je mogoče uporabiti v različnih izdelkih. Tudi na tem področju je seveda pričakovati napredek, poskušajo namreč tudi obrate za ohišljenje čipov privabiti na ozemlje Združenih držav Amerike, vendar je gradnja tovarn večletni proces, ki požre več milijard, še raje več deset milijard dolarjev, in ga ni mogoče kaj dosti pospešiti.
Kljub opozorilom si niti Apple niti druga ameriška tehnološka podjetja niso prizadevala zmanjšati svoje odvisnosti, še več, po notranjih informacijah sta Intel in Samsung ravno zato izpadla iz sredstev CHIPS ACT, ker nista mogla pokazati naročil, ki bi podprla donosnost lokalne proizvodnje čipov.
O teoretični nevarnosti sicer že dolgo vemo, vsekakor pa je pomembna informacija, da je obveščevalna služba pravočasno obvestila zadevna tehnološka podjetja in tudi odločevalce. Zagon ameriške proizvodnje polprevodnikov kljub temu ne poteka s tempom, kot bi moral glede na nevarnost, torej bi lahko imela morebitna kitajska invazija na Tajvan tragične posledice z vidika čipovske industrije. Če bo Kitajska uspela in pretrgala tajvansko dobavno verigo polprevodnikov, bi to lahko imelo take neposredne gospodarske posledice, ob katerih bi bila finančna kriza leta 2008 prava malenkost. Po študiji iz leta 2022 bi se zaradi takega dogodka BDP Združenih držav Amerike zmanjšal za 11 %. Ta številka bi bila zaradi trenutne mrzlice okoli umetne inteligence zagotovo precej višja, vendar bi bilo bolje, če ne bi izvedeli, kolikšna točno bi bila…
