AMD-jev Linux Patch je prišel z zanimivo novostjo, nanjo pa je opozorila ekipa Phoronix: poleg običajnih dveh tipov procesorskih jeder omenja tudi tretjega, ki naj bi se po vsem sodeč uporabil v naslednji generaciji namiznih in mobilnih enot APU, sčasoma pa bi lahko od njega imele koristi tudi prenosne in klasične igralne konzole. Doslej je podjetje uporabljalo procesorska jedra ZEN in ZEN C, ki v bistvu temeljijo na isti osnovni arhitekturi in imajo glede podpore nabora ukazov enako funkcionalnost, vendar ZEN C prihaja v posebni, »gostejši« izvedbi, ki ima za posledico tudi fizično manjša procesorska jedra.
Ta procesorska jedra lahko uporabljajo nižjo delovno napetost in nižjo frekvenco takta, s čimer pomagajo zmanjšati porabo, na strežniškem trgu pa omogočajo tudi izdelavo strežniških procesorjev z izjemno veliko gostoto jeder. Po svežih informacijah bo kmalu morda uveden tudi nov tip procesorskega jedra, ki ga Linux Patch zaenkrat imenuje Low Power CPU. Podpora, ki prihaja kot razširitev kode x86 Topology Code, bo omogočila, da bo posamezna distribucija Linuxa nove vrste procesorskih jeder ustrezno prepoznala in jih tudi ustrezno upravljala.
Procesorska jedra tipa Low Power CPU bodo po vsem sodeč predstavljala povsem ločeno kategorijo, vendar še ni razkrito, kakšne zmožnosti bodo ta jedra imela. Gotovo je le, da jih bodo optimizirali posebej za energijsko učinkovito delovanje, torej bo lahko sistem z njimi pri nizki porabi obvladoval opravila v ozadju, ki zahtevajo majhno računsko moč. Iz kode zaenkrat tudi ni razvidno, s katero procesorsko mikroarhitekturo natančno prihaja novi razvoj, gotovo pa je le, da prihaja in da se bo z njim število procesorskih jeder v naslednji generaciji AMD-jevih procesorjev povečalo na tri vrste.
Eden od uhajalcev, ki je pod vzdevkom Bionic Squash že objavil več zanesljivih informacij, je poročal, da jedra Low Power CPU res prihajajo skupaj z arhitekturo ZEN 6, kot je bilo mogoče slutiti, in sicer v mobilnih enotah APU tipa Medusa Point 1, kjer bosta dve taki jedri. Ob obeh procesorskih jedrih naj bi bila še 512 KB predpomnilnika L2 in 2 MB predpomnilnika L3.
Na upravljanje nove vrste jeder bo seveda treba pripraviti različne operacijske sisteme, na fronti Linuxa delo po vsem sodeč že poteka. Zaenkrat je uganka, kolikšen napredek bodo nova procesorska jedra prinesla pri energijski učinkovitosti, a upajmo, da bodo tudi na to kmalu odgovorila poznejša uhajanja informacij.
