Podatkovni centri za umetno inteligenco se te dni gradijo precej hitro, čeprav je zagon marsikje že začel pojemati, pogosto ne le zato, ker ni dovolj strojne opreme, s katero bi lahko napolnili te ogromne zgradbe, temveč tudi zato, ker lokalna infrastruktura preprosto ni pripravljena na obremenitev, ki jo prinese zagon vsakega takega podatkovnega centra. Tudi prebivalstvo vse bolj protestira proti tovrstnim naložbam, saj po eni strani porabljajo veliko vode in električne energije, kar lahko ogrozi zanesljivost oskrbe prebivalcev, po drugi strani pa se zaradi njih lahko zvišajo tudi cene energije, ker je povečano obremenitev težje oskrbeti, okvar je več, tudi razvoj elektroenergetskega omrežja pa stane denar.
V Evropi in na ozemlju Združenih držav Amerike takšnih zgradb ne sprejemajo več nujno z odprtimi rokami, zato so začeli vlagatelji gledati proti Avstraliji, saj je tam na voljo ogromno zemljišč za gradnjo, veliko je obnovljivih virov energije, v tej regiji pa prebivalstvo morda še ne onemogoča takšnih gradenj. Na novo strategijo vlagateljev se je odzvala tudi avstralska vlada, ki se je ob pogledu na negativne mednarodne zglede odločila, da bo pravočasno vzpostavila ustrezno regulativno okolje, s katerim bo preprečila prenos neželenih negativnih učinkov. Po navedbah novinarjev časnika New York Times je avstralski premier Anthony Albanese jasno povedal: Avstralija bo prva država na svetu, ki bo omejila delovanje podatkovnih centrov za umetno inteligenco, in sicer v obliki enotnega nacionalnega okvira.
Pravila se še oblikujejo, torej je mogoče pričakovati manjše ali večje dopolnitve, vendar je smer jasna in nedvoumna. Želijo doseči, da bi podatkovni centri za umetno inteligenco sami proizvedli električno energijo, ki jo potrebujejo za delovanje, in varčno ravnali z zalogami vode, saj je Avstralija po podatkih IGRAC najsušnejša naseljena celina na Zemlji. Pomembno se jim zdi tudi, da upravljavci podatkovnih centrov za umetno inteligenco spoštujejo intelektualno lastnino in z njo povezane avtorske pravice, naj gre za glasbo, različna umetniška dela, literarna dela, časopise ali druge vsebine. Želijo doseči tudi, da bi predstavniki naštetih področij sami nadzirali ceno in vrednost svojega dela. Po besedah avstralskega premierja je vse, kar teh pričakovanj ne izpolnjuje, preprosto kraja.
Čeprav sta prebivalstvo in ustvarjalna skupnost novico o načrtovani ureditvi v celoti sprejela pozitivno, predstavniki panoge umetne inteligence in poslovni akterji niso tako navdušeni, saj po njihovem mnenju lahko pretirana regulacija povzroči, da bo Avstralija zamudila vse priložnosti, ki bi jih prinesli podatkovni centri za umetno inteligenco, ki bi se naselili v državi. Profesor Toby Walsh, ki deluje na področju znanosti o umetni inteligenci in je zaposlen na Univerzi Nove Južne Walesa, v celoti meni, da je smer, ki jo je začrtal avstralski premier, dobra, ker odgovarja na pomisleke večine avstralskih državljanov glede gradnje in delovanja podatkovnih centrov za umetno inteligenco, hkrati pa opozarja, da so to za zdaj le načrti, končna ureditev pa je še v izdelavi. Vrag naj bi bil po njegovem skrit v podrobnostih, ko se bo izkazalo, kako natančno namerava avstralska vlada ureditev izvesti.
