Je balon umetne inteligence počil? Ne, čeprav je svetovne finančne trge preplavil eden najhujših valov razprodaj v sodobni gospodarski zgodovini. Prizanesel ni več nobeni regiji.
Marsikdo se zagotovo takoj vpraša, ali je s tem konec velike naložbene rasti na področju umetne inteligence. A vse lahko pomirimo: to najverjetneje ne drži. Dogodki minulih dni in tednov so postopoma krepili učinke drug drugega, kar je sprožilo nepopisno velik val razprodaj.
Kaj takega smo videli že velikokrat. Rekorden padec delnic je zgolj posledica tega, da so bili pred tem tečaji na rekordnih ravneh. Vsi pa vemo, da je z velike višine mogoče tudi globoko pasti.
V zadnjem času je bilo na mednarodnih trgih že več občutnih padcev vrednosti, zlasti v Aziji pa je v minulih tednih vladala velika negotovost. Nato so v minulih dneh začela prihajati četrtletna finančna poročila. Pri večini podjetij so rezultati, slabši od pričakovanj, sprožili manjše popravke tečajev. Temu se je pridružil še precej hujši poraz ameriške vladajoče garniture proti demokratom, kot je bilo pričakovano.
Mnogi se bojijo, da bodo demokrati z izjemno premočjo v kongresu odslej lahko uspešno blokirali velikanske naložbe, ki jih je sklenila Trumpova administracija. Povsem mogoče je, da bo gradnja podatkovnih centrov v prihodnje precej težja. Takšnega izida so se bali že pred volitvami, a le malokdo je pričakoval tako hud poraz sedanje administracije.
Tehnološka podjetja, ki so se v minulih letih nenehno trudila ugajati Trumpu, bi lahko hitro izgubila naklonjenost oblasti.
Zaskrbljenost je bila v Aziji še posebej velika, ker je tam središče proizvodnje čipov, tam nastane velika večina pomnilnika, azijska podjetja pa so tudi največ pridobila z bliskovitim širjenjem podatkovnih centrov. Toda največ denarja je vendarle vloženega v ameriška podjetja, zato so podjetja in vlagatelji največje izgube zabeležili v ZDA. V petek, 6. novembra, pa je panika zajela tudi evropske borze, kjer so se prav tako začele obsežnejše razprodaje.
Izgube skupine »Magnificent 7« so samo v četrtek, 5. novembra, presegle 1 bilijon dolarjev. Ocenjena tržna kapitalizacija Nvidie se je zmanjšala za več kot 440 milijard dolarjev, vodilni podjetji Elona Muska, SpaceX in Tesla, pa sta v enem samem dnevu skupaj izgubili 420 milijard dolarjev vrednosti. Skupna tržna kapitalizacija podjetij v indeksu S&P 500 je že presegla 70 bilijonov dolarjev, po popravku pa je znašala 67,21 bilijona dolarjev. Podoben odziv borz je nazadnje sprožilo brezglavo ravnanje Donalda Trumpa aprila 2025.
Micron, AMD, Sandisk in Dell so zabeležili vsaj 15-odstotni padec. TSMC, Tesla, SK hynix, Texas Instruments, Broadcom, Intel, ASML, CrowdStrike, Nvidia in SpaceX so izgubili približno 10 %. Med podjetji s padcem med 5 in 10 % pa so Cisco, Oracle, Samsung in CXMT. Tako kot je velika evforija okoli umetne inteligence zajela ves svet, je tudi nenaden zlom trga prizanesel le redkim.
Zakaj lahko kljub temu samozavestno trdimo, da »balon« ni počil? Za to obstaja več razlogov. V minulih letih smo doživeli več popravkov s podobnimi ali celo večjimi padci, po katerih se je rast nadaljevala. Takšno »pokanje« smo videli oktobra 2023, aprila 2025 in tudi marca 2026. Lahko bi rekli, da so takšni premiki postali običajni, nova normalnost. Izjemno intenzivnemu trošenju sledijo padci, ki se odvijejo z bliskovito hitrostjo.
Ocenjena tržna kapitalizacija podjetij v indeksu S&P 500 je za 90 % višja kot pred prihodom ChatGPT. Če bi upoštevali samo vrednost podjetij, neposredno povezanih z umetno inteligenco, bi bil ta odstotek nekajkrat višji. Trg bi moral še zelo dolgo vztrajati v takšnem padanju, da bi lahko govorili o poku balona umetne inteligence. Po poku internetnega balona se je leta 2000 začelo skoraj triletno obdobje padanja, v katerem je indeks S&P 500 izgubil 40 % vrednosti, številna podjetja pa so razglasila stečaj.
