Evforija okoli umetne inteligence divja s polno paro, zato se proizvajalci pomnilnika osredotočajo predvsem na izdelke za podatkovne centre, bodisi na strežniški pomnilnik, poslovne SSD-diske in kartice SSD ali pa na nepogrešljivo komponento pospeševalnikov UI, pomnilniške čipe HBM, zložene kot sendvič.
Proizvodnja, ki dela na polno, očitno ne zadošča za zadovoljitev povpraševanja niti v poslovnem segmentu, zato je tudi v segmentu izdelkov za običajne uporabnike nastalo veliko pomanjkanje, ki je povzročilo drastičen dvig cen, predvsem pri pomnilniških modulih DDR4 in DDR5. Analitiki podjetja TrendForce so za to četrtletje napovedali precej močno podražitev, kaže pa, da se razmere tudi pozneje ne bodo kaj prida izboljšale.
Direktor podjetja Phison Chien Chen Pang je v izjavi za tajvansko Era News ocenil, da bo do konca leta 2026 več podjetij s področja potrošniške elektronike vrglo puško v koruzo, torej bodo zaradi neugodnih tržnih vplivov preprosto propadla. To lahko velja celo za podjetja, ki v nekaterih izdelkih uporabljajo le majhne količine komponent DRAM in NAND Flash, saj so se komponente občutno podražile, kar je temeljna težava, hkrati pa se je močno poslabšala tudi njihova dostopnost.
Podjetja, ki izdelujejo cenovno ugodne izdelke, bodo to zelo občutila, najsi gre za usmerjevalnike Wi-Fi, predvajalnike predstavnosti, naprave tipa set-top box, pametne televizorje ali druge izdelke, pri katerih je pomembna cenovno ugodna izvedba. Dober primer podražitve je 8 GB čip eMMC, ki lahko deluje kot vgrajen pomnilnik, denimo v pametnih televizorjih: v začetku leta 2025 je bil na voljo za 1,5 dolarja, danes pa stane že skoraj 20 dolarjev. Ta podražitev je še posebej boleča pri cenovno ugodnih napravah potrošniške in druge elektronike, na primer tistih pod 100 dolarjev – podražitev lahko uniči cel segment, saj bodo kupci na močan dvig cen odgovorili z zmanjšanjem povpraševanja.
Cene so seveda le ena težava, druga pa je, da preprosto ni dovolj proizvodnih zmogljivosti, kar močno poslabšuje dostopnost komponent. Trg pomnilnika je trenutno postal izrazito segment, ki ga vodijo proizvajalci, kjer so proizvodne zmogljivosti zasedene več let vnaprej – ni redko, da so zmogljivosti zapolnjene za 3 leta vnaprej, kar pomeni, da bodo zdaj naročene čipe dostavili šele okoli let 2029–2030 – če bo takrat naročnik še na nogah.
Pri pomnilniški krizi je vse bolj očitno, da bi lahko trajala dlje časa: olajšanje bi lahko prineslo počenje balona UI ali pa povečanje proizvodnih zmogljivosti proizvajalcev pomnilnika, kar bi bilo lahko rezultat večletnega procesa. Možno je, da bo pritisk na panogo v sedanjih razmerah, ki spravlja v vse težji položaj vse več sektorjev, povzročil geopolitične spremembe: sčasoma se lahko na primer odpre možnost, da se tudi kitajski proizvajalci DRAM in NAND Flash vključijo v oskrbo mednarodnih trgov.
Razmere so zdaj popolnoma slabe in za zdaj se ne vidi, kdaj bi lahko prišlo do izboljšanja – po besedah direktorja podjetja Phison lahko to že letos povzroči stečaj več podjetij.
