Podatkovni centri z umetno inteligenco rastejo kot gobe po dežju, njihovo širitev pa močno omejujejo omejene količine strojne opreme ter dejstvo, da porabijo ogromno elektrike in vode, kar razumljivo ne vzbuja odobravanja med prebivalci različnih skupnosti. Zaradi slednjega so prebivalci v prvih nekaj mesecih leta že blokirali več kot 75 projektov podatkovnih centrov, saj se bojijo, da bi se zaradi masivne porabe elektrike in vode podatkovnih centrov drastično zvišale tudi cene energije.
Čeprav nekaj projektov občasno uspejo blokirati, večina podatkovnih centrov z umetno inteligenco vendarle nastane, zgodi pa se tudi, da strežniških gruč ni mogoče zagnati, ker lokalno elektroenergetsko in vodovodno omrežje nista pripravljena na dodatno obremenitev. To več podjetij rešuje z alternativnimi metodami, na primer vodo pripeljejo s cisternami ali pa potrebno količino elektrike proizvajajo s plinskimi turbinami. Položaj se bo v prihodnjih letih vsekakor zaostril, kar zadeva gradnjo podatkovnih centrov z umetno inteligenco, to pa bo povzročilo znatno rast porabe po vsem svetu, na kar se že pripravljajo z nekaterimi alternativnimi rešitvami.
Po podatkih podjetja Gartner je poraba strežnikov, optimiziranih za naloge umetne inteligence in z vgrajenimi pospeševalniki UI, leta 2025 globalno znašala 95 TWh (teravatnih ur), letos pa se lahko dvigne na 175 TWh, kar pomeni 84-odstotno rast, ki precej obremenjuje infrastrukturo za oskrbo z energijo. Leta 2027 lahko pričakujemo novo rast, tako da lahko poraba doseže že 258 TWh, do leta 2030 pa bodo strežniki z umetno inteligenco predstavljali skoraj polovico skupne globalne porabe na strežniškem trgu. Poraba podatkovnih centrov je globalno leta 2025 znašala 447 TWh, leta 2026 pa bo ta vrednost že 565 TWh.
V segmentu običajnih strežnikov rast porabe še zdaleč ni tako dinamična, po podatkih je bila rast leta 2025 manjša od 1 %, tudi leta 2026 ne bo presegla 1,2 %, tako da lahko pričakujemo okoli 195 TWh skupne globalne porabe. Leta 2025 so imeli podatkovni centri z umetno inteligenco po ocenah podjetja Gartner približno 20-odstotni delež v globalni strežniški porabi, leta 2026 pa bo ta vrednost že 32 %. Velike potrebe po energiji ne veljajo le za strojno opremo, ki izvaja izračune, in komponente, ki jo podpirajo, ampak tudi za rešitve za njihovo hlajenje: te naj bi leta 2026 porabile 195 TWh, kar je 22,6 % več kot leta 2025. Skupna globalna poraba podatkovnih centrov bo po mnenju analitikov do leta 2030 lahko dosegla že raven 1200 TWh, s čimer razvoj elektroenergetskega omrežja komajda lahko drži korak.
Zanimiv podatek je tudi, da lahko podatkovni centri v Združenih državah Amerike leta 2026 porabijo približno 204 TWh, kar je približno 36 % globalne vrednosti 565 TWh. Od tega poraba podatkovnih centrov z umetno inteligenco znaša približno 68 TWh, kar pomeni, da so odgovorni za približno tretjino porabe ameriških strežnikov.
Zgornje rasti seveda ni mogoče zagotoviti s klasičnimi metodami širitve elektroenergetskega omrežja, zato upravljavci podatkovnih centrov z umetno inteligenco poskušajo razmišljati o modularnih jedrskih reaktorjih, vendar ti zagotovo ne bodo začeli delovati pred letom 2028, torej so lahko rešitev za pomanjkanje energije le dolgoročno. Neko podjetje uporablja tudi gorivne elemente jedrskih reaktorjev, ki jih je izločila ameriška mornarica, da bi zagotovilo oskrbo z elektriko novega podatkovnega centra z umetno inteligenco v zvezni državi Tennessee.
Analitiki Gartnerja so pri izračunu zgornjih številk upoštevali težave zaradi pomanjkanja strojne opreme, nevarnosti geopolitičnih napetosti, pomanjkanje energije, potencialno preložene ali opuščene projekte in tudi posledice vojne v Iranu. Ali se bo resničnost razvijala v skladu z zgornjimi številkami ali jih bo morda celo presegla? To se bo v prihodnjih letih vsekakor izkazalo.
