Mnogi so čakali na izid Valvovega računalnika Steam Machine; drobni namizni računalnik, ki se v dnevni sobi lahko izkaže tudi kot igralna konzola, je že na poti k prihodnjim lastnikom, saj so prve pošiljke krenile na pot osvajanja. Ekipa Valve je že pred zagonom jasno povedala, da ima drobni računalnik z lastnim procesorjem AMD in grafičnim procesorjem na osnovi RDNA 3 podporo za dvokanalni pomnilnik, ki ga je mogoče izkoristiti v obliki dveh pomnilniških vtičnic So-DIMM, seveda na osnovi DDR5, vendar lahko v vtičnico namesto 2 x 8 GB pride tudi 1 x 16 GB pomnilnika, kar lahko vpliva na zmogljivost.
Pomnilnik je mogoče naknadno razširiti, čeprav je za to treba precej montirati, spopasti se je treba celo z lepljenimi trakastimi kabli, kar je lahko izziv za igričarje brez izkušenj z montažo strojne opreme. Medtem se je izkazalo, da trenutna serija Steam Machine v prodajo prihaja z enokanalno podporo pomnilniku, razlog pa je preprost: preprosto niso mogli po ustrezni ceni zagotoviti konfiguracije pomnilnika 2 x 8 GB, zato so se odločili za rešitev 1 x 16 GB.
Sodelavci Gamers Nexus so tudi preizkusili, kaj v praksi pomeni, če je na voljo en 16-gigabajtni pomnilniški modul namesto dveh 8-gigabajtnih. Po razstavitvi računalnika Steam Machine so prišli do vtičnic So-DIMM, kamor so vgradili drugi 16-gigabajtni modul, vendar po njihovih navedbah je obremenitev sistema ostala običajno okoli 16 GB, zato so meritve lahko relevantne tudi za način 2x 8 GB, saj se ne osredotočajo na razlike v pomnilniški kapaciteti, temveč na razliko v zmogljivosti med enokanalnim in dvokanalnim načinom.
Steam Machine, ki ga je mogoče uporabljati kot igralno konzolo in kot namizni računalnik, je po testih od dvokanalne podpore pomnilnika, kot je bilo pričakovati, profitiral predvsem pri meritvah, omejenih s procesorjem: v 7 Zipu je na primer uporaba drugega pomnilniškega modula pomenila skoraj 20-odstotno pospešitev. Ker gre za igričarski računalnik, so seveda glavno vlogo dobile meritve v igrah.
Sistem, zgrajen okoli grafičnega procesorja NAVI 33 z 28 aktivnimi enotami CU, ki uporablja 8 GB pomnilnika VRAM GDDR6, je od dvokanalne konfiguracije pomnilnika tudi v igrah profitiral v primerih, ko je dani naslov naletel na omejitev procesorja. Baldur’s Gate 3 se je pospešil za 15,3 % pri nastavitvi 1080p Low, pri The Outer Worlds pa je ta vrednost pri istih pogojih znašala 14,7 %. Resident Evil 4 se je zaradi drugega pomnilniškega modula prav tako pospešil za 10 % – v zadnjem primeru sta veljali ločljivost 1080p in nastavitev Prioritize Performance.
Pri testih, omejenih z grafičnim procesorjem, je prehod z enokanalnega na dvokanalni način pokazal pospešitev pod 1 %: pri Kingdom Come: Deliverance II za 0,6 %, pri Dragon’s Dogma 2 za 0,6 %, pri Cyberpunk 2077: Phantom Liberty pa je dvokanalni sistem deloval za 0,9 % bolje kot enokanalna različica. Vse te igre so tekle pri ločljivosti 1080p in nastavitvah Ultra, torej so grafični procesor precej obremenile. Bile so tudi izjeme: pri Resident Evil 4 je dvokanalni način pri nastavitvah, usmerjenih v grafični procesor, prinesel 3,4-odstotno pospešitev, pri Starfieldu 3,6-odstotno, pri Baldur’s Gate 3 pa je bila pospešitev 8,7 % – prav tako pri ločljivosti 1080p in nastavitvah Ultra.
Glede na zgornje enokanalna podpora pomnilnika v večini primerov ne povzroči večje upočasnitve v primerjavi z dvokanalnim načinom, torej Valvova odločitev ni bila slaba – sredi krize pomnilnika je takšna “ustvarjalnost” žal potrebna. Sčasoma bo seveda mogoče sistemski pomnilnik razširiti, ko bodo cene prijaznejše, kdaj bo to obdobje prišlo, pa trenutno ne ve nihče – tudi proizvajalci pomnilnika le ugibajo, saj je razvoj trga težko napovedati, ko je v enačbi toliko spremenljivk – in možnosti višje sile sploh še nismo vključili v sliko.
Postopek razširitve pomnilnika bi lahko naredili uporabniku prijaznejši, na primer z namenskimi vratci, prek katerih bi bilo po potrebi mogoče zamenjati ali razširiti module pomnilniškega podsistema So-DIMM. Videoposnetek Gamers Nexus najdejo zainteresirani tukaj.
