V dansko centralno evidenco prebivalstva so hekerji vdrli že 10. septembra, pri čemer so uspeli pridobiti okoli 8,8 milijona uporabniških podatkov, kar je velik problem, saj ta zbirka podatkov v bistvu vsebuje najpomembnejše podatke vseh danskih državljanov. Po svežem poročanju sodelavcev The Register je eden od storilcev vdora v dansko centralno evidenco prebivalstva pred kratkim pripovedoval, kako mu je uspelo priti v omenjeno zbirko podatkov, ki bi jo morali odgovorni, pa tudi vsa zunanja podjetja in stranke, ki imajo dostop, varovati z izjemno strogostjo.
Heker je povedal, da jim je uspelo pridobiti dostop do danske centralne evidence prebivalstva prek zunanjega ponudnika, to je bilo podjetje Pays ApS, ki svojim strankam ponuja IT-storitve in storitve podatkov ter je prek tega povezano z omenjeno zbirko podatkov. Napad je bil izveden prek računa enega od uporabnikov tega podjetja, razlog pa je prozaičen: zadevni je nekoliko malomarno ravnal z zaščito z geslom, saj je svoj službeni uporabniški račun zaščitil s številčnim nizom »123456«.
Za sam dogodek sicer niso izvedeli takoj, ampak šele 12. dan po napadu, in še to le zato, ker so opazili, da je od podjetja prišlo nenavadno veliko poizvedb, kar se je zdelo sumljivo. Po navedbah danske vlade so hekerji med napadom dostopali do 8,8 milijona zapisov, vendar je oseba, ki je dala izjavo sodelavcem The Register in naj bi sodelovala v akciji, trdila, da plena niso nameravali prodati niti podatkov izdati javnosti. Danska vlada po napadu ni imenovala podjetja, odgovornega za primer, a je izvršni direktor podjetja Pays ApS Sophie Laursen potrdila, da je heker do vsebine zbirke podatkov prišel prek dostopa podjetja.
Zgornje je odličen primer, da raven varnosti določenega sistema vedno določa najšibkejši člen; v tem primeru je težavo povzročilo izjemno nevarno geslo, za katerega je znano, da je njegova stopnja zaščite približno takšna, kot če bi vrata hangarja poskušali varno zapreti s selotejpom. Od podjetja, ki dela s tako izjemno pomembnimi podatki, bi bilo pričakovati, da od zaposlenih zahteva uporabo močnih gesel, ne nazadnje tudi dvofaktorsko overjanje, a kaže, da o tem ni bilo govora.
Upajmo, da bodo ob učenju iz napake varnost dvignili na novo raven, ta primer pa bo upajmo spodbudil tudi druge, da okrepijo prakse upravljanja gesel in uporabljajo varnejša gesla – ne samo enega preprostega za vse storitve. Močno geslo je seveda le en del kompleksne slike, hkrati velja paziti tudi na poskuse ribarjenja (phishing): ne smemo odpirati sumljivih povezav, prenašati sumljivih vsebin in zaganjati sumljivih vsebin, skratka, do velike večine vsebin je treba pristopati previdno in s sumom.
Primer seveda ni brez precedensa, tudi v več drugih regijah so se že zgodili dogodki, zaradi katerih so bili ogroženi izjemno pomembni podatki. V Južni Koreji je bilo na primer zaradi požara v podatkovnem centru uničenih 858 TB vladnih podatkov, v Indoneziji pa je napad z izsiljevalskim virusom spravil na kolena del vladnih organov, ko se je izkazalo, da podatki niso bili varnostno kopirani.
Dandanes je še posebej pomembno posvečati posebno pozornost varnosti, saj imajo hekerji s pomočjo agentov umetne inteligence lažje delo kot kdaj koli prej, če želijo kam vdreti, zato je smiselno poskusiti okrepiti zaščito z vsemi mogočimi sredstvi. Danski primer bo upajmo več vladnih organov spodbudil k pregledu praks IT-varnosti, upajmo pa, da se bo to zgodilo ne le na Danskem, ampak tudi v drugih regijah, prav zato, ker se hitro razvijajo tudi hekerska orodja, ki temeljijo na umetni inteligenci, kar bi sčasoma lahko spravilo v veliko nevarnost vse sisteme, ki imajo zastarele, šibke zaščitne rešitve.
