Arhitektura AMD ZEN 6 bo najprej na voljo v segmentu strežniških procesorjev, kjer je osnova več zanimivih serij, kot smo že povzeli v prejšnji novici. Nova mikroarhitektura procesorjev bo v ne tako oddaljeni prihodnosti prispela tudi v procesorje za potrošniški segment, igralci pa bodo kmalu lahko izkusili njene prednosti. Čeprav o teh prednostih uradno še niso spregovorili, je razvijalec orodja HYDRA OC in programa RYZEN DRAM Calculator, 1usmus, zahvaljujoč notranjim virom vseeno delil nekaj zanimivosti o pričakovanih izboljšavah.
Po razvijalčevih besedah bo ekipa AMD uvedla več zanimivih programskih in strojnih novosti, da bodo igre na sistemih s procesorji ZEN 6 tekle čim bolj brezhibno in gladko. Optimizirali bodo delovanje procesorskih jeder in porabo pomnilnika, uporabili pa bodo tudi več drugih trikov, da bi vrednosti 1 % low FPS, torej najpočasnejšega 1 % izrisanih sličic, dosegale višjo zmogljivost, kar bo prispevalo k bolj gladkemu poteku iger z manj zatikanja.
Ena od zanimivih novosti, ki pomaga pri tem procesu, se imenuje Collaborative Processors Performance Control (CPCC), njen način CPCC Peformance Priority pa bo omogočal upravljanje zmogljivosti posameznih procesorskih jeder. Zaradi sodelovanja firmwara in operacijskega sistema bo mogoče, da sistem na podlagi signalov operacijskega sistema nastavi največji porabni okvir in zmogljivost za določena procesorska jedra, ki so ravno najbolj obremenjena. Če neka igra hkrati obremenjuje 8–10 procesorskih jeder, bodo ta dobila največji porabni okvir in imela najvišjo frekvenco, kar jim bo omogočilo delovanje na vrhuncu, igra pa bo lahko tekla z najboljšo možno zmogljivostjo.
Z združenim delovanjem funkcije Performance Priority in možnosti HighestFreq bo mogoče upravljati prioritete delovnih procesov in v skladu s tem poganjati zmogljivost do vrhunca, hkrati pa bosta zmogljivost in porabni okvir preostalih procesorskih jeder v okviru funkcije FloorPerf zadržana, zato se bo zmanjšalo tudi njihovo segrevanje, kar bo pomagalo, da aktivna procesorska jedra brez težav ohranjajo najvišjo zmogljivost.
Na voljo bo tudi funkcija Dynamic Scheduling, ki pomaga predvsem pri povečanju in stabilizaciji vrednosti 1 % Low FPS, poleg tega pa bo mogoče posamezna procesorska jedra neodvisno drugo od drugega poganjati z največjim porabnim okvirjem, ne da bi bilo treba na vrhunec poganjati celoten procesor. Učinkovitejše bo tudi upravljanje frekvence, skaliranje bodo rešili še bolj dinamično, zato bo mogoče visoko frekvenco ohranjati učinkoviteje in stabilneje, s tem pa bo lahko zmogljivost ostala na visoki ravni, kar lahko poskrbi za uravnoteženo delovanje iger.
K še večji učinkovitosti bo pripomogla tudi funkcija PQOS Bandwidth Enforcers, ki pomaga omejiti obseg pomnilniške pasovne širine, dostopne procesom v ozadju, tako da bodo glavni delovni procesi, na primer igre ali ustvarjalne aplikacije, razpolagali z večjo pomnilniško pasovno širino – procesi v ozadju bodo manj vplivali na njihovo zmogljivost. Če je treba v ozadju obvladovati veliko procesov, bo sistem omejil obseg virov, ki so jim na voljo, in tako pomagal pri delovanju igre ali druge »glavne aplikacije«.
Vse to bo skupaj poskrbelo za bolj gladko delovanje iger, kar bo razvidno tudi iz vrednosti 1 % Low FPS. Kolikšno pohitritev novosti prinašajo na tem področju, bodo zagotovo pokazali prvi neodvisni testi.
