Intelovo zadnje finančno poročilo, ki je podrobno opisalo, kako se je podjetje odrezalo v prvem četrtletju finančnega leta 2026, je analitike temeljito presenetilo, saj so rezultati presegli pričakovanja analitikov in tudi številke iz Intelove lastne napovedi. Podjetje je z veseljem sporočilo, da so uspešno povečali izkoristek pri vseh pomembnih proizvodnih procesih, pa naj gre za proizvodno tehnologijo Intel 4, Intel 3 ali 18A, takrat pa se je zdelo, da so pozitivne rezultate dosegli z različnimi optimizacijami proizvodne tehnologije. Od takrat se je slika razjasnila, razkrila se je zanimiva podrobnost, ki hkrati pojasnjuje, zakaj se je bruto marža povečala za 650 bazičnih točk glede na to, s čimer je računal Intel.
Sveže informacije izvirajo od enega od analitikov tehnološke industrije, ki je osvetlil podrobnosti, ki na predstavitvi za vlagatelje še niso bile povsem jasne. Ben Bajarin je sveže in pomembne informacije pridobil od strokovnjakov Intelovega oddelka za odnose z vlagatelji, iz katerih je razvidno, da je Intel v zadnjem obdobju začel prodajati tudi čipe, ki so jih prej imeli za izmeček ali za izdelke z nizko zmogljivostjo, to pa je prineslo znatno rast prihodkov in veliko pripomoglo tudi k zvišanju bruto marže.
Kako veliko pomeni nova praksa, lepo kaže to, da je moralo podjetje po pričakovanjih v prvem četrtletju finančnega leta 2026 doseči okoli 12,36 milijarde dolarjev skupnih prihodkov, končni rezultat pa je bil 13,6 milijarde dolarjev, ob čemer je bila po metodi Non-GAAP dosežena 45-odstotna bruto marža. Slednja je za 650 bazičnih točk presegla Intelovo lastno napoved, ki je računala »le« s 34,5-odstotno bruto maržo. Še zanimivejše je bilo, da je dobiček na delnico pričakovanja presegel za okoli 3000 %, za kar tržni analitiki sprva niso našli razlage. Zdaj, ko je znano, da podjetje v denar spreminja tudi procesorje, ki jih prej ni prodajalo, se je slika sestavila.
Ena silicijeva rezina običajno vsebuje več deset ali celo več sto čipov, odvisno od tega, kako veliki so čipi, vendar ti čipi niso povsem enaki niti po zmogljivosti, niti po elektronskih parametrih (na primer uhajalni tok), niti po kakovosti čipa, tudi število brezhibno delujočih podenot ni povsem enako. Zato lahko na eni silicijevi rezini sobiva več razredov čipov, od katerih vsi ne morejo ciljati na zgornji razred, zato jih razvrstijo in glede na to iz njih nastanejo izdelki različnih ravni zmogljivosti.
Čipi, ki ne izpolnjujejo minimalnih zahtev, v bistvu končajo kot izmeček, zato jih ne lansirajo kot konkretne izdelke – zdaj se je na tem področju nekaj spremenilo, saj je pomanjkanje čipov tolikšno, da naročniki potrebujejo tudi te čipe. Zadevni čipi imajo nižjo zmogljivost in lahko pridejo v prodajo po nižji ceni, a lahko pridobijo vsi: pri Intelu se lahko zaradi manjšega deleža izmečka poveča izkoristek, partnerji pa lahko dobijo čipe ustrezne zmogljivosti, ki lahko izpolnijo dano raven potreb. Ti procesorji seveda lahko pridejo v prodajo z drugačno oznako, jasno ločeni od članov prejšnje ponudbe.
Zaradi mrzlice umetne inteligence je ogromno povpraševanje ne le po pospeševalnikih AI, ampak tudi po procesorjih, zato lahko Intelova nova strategija deluje, ki se je po vsem sodeč izkazala za zelo donosno, poleg tega povečuje zaupanje vlagateljev, saj kaže, da podjetje poskuša »iz vsega« iztržiti denar, kar se le da, in tako povečati bruto maržo, prihodke in dobiček.
Povpraševanje po procesorjih se po pričakovanjih tudi v prihodnje ne bo zmanjšalo, podatkovni centri za umetno inteligenco se gradijo v tako ogromnem tempu, ti pa nujno potrebujejo procesorje, Intel pa skuša zadovoljiti nastale potrebe, tudi s kreativnimi metodami.
