Na posodobljeni lestvici superračunalniških gruč TOP 500 je znova na prvem mestu kitajski LineShine, ki pri računanju z dvojno natančnostjo doseže 2,198 EFLOP/s. Gruča temelji na platformi LingKun, razviti na Kitajskem, in uporablja procesorje LX2 s po 304 jedri. Ti so zasnovani na arhitekturi ARMx9 in delujejo pri taktu 1,55 GHz.
Sistem ima skupno 13.789.440 procesorskih jeder. Procesorje povezuje omrežje LingQi, ki so ga prav tako razvili na Kitajskem. Posebnost gruče je, da deluje izključno s procesorji, brez običajnih grafičnih pospeševalnikov. Med preizkusom HPL je njena poraba znašala 42,22 MW.
Na drugem mestu je najhitrejša ameriška superračunalniška gruča El Capitan. Temelji na platformi HPE Cray EX255a in je sestavljena iz enot APU AMD Instinct MI300A. V preizkusu HPL je tudi ta sistem računal z dvojno natančnostjo (FP64) in dosegel največ 1,809 EFLOP/s. Pri porabi 29,69 MW je občutno energijsko učinkovitejši od kitajskega tekmeca.
Na tretje mesto se je uvrstil ameriški Frontier, opremljen s strežniškimi procesorji AMD Epyc tretje generacije in pospeševalniki AMD Instinct MI250X. Pri porabi 24,61 MW doseže 1,353 EFLOP/s, prav tako pri računanju z dvojno natančnostjo (FP64).
Na četrtem mestu je še en znan ameriški sistem, Aurora. Uporablja strežniške procesorje Intel Xeon CPU Max 9470 in pospeševalnike Data Center GPU Max. Pri porabi 38,70 MW doseže največ 1,012 EFLOP/s pri računanju z dvojno natančnostjo (FP64), s čimer se je za las uvrstil med sisteme z zmogljivostjo vsaj enega eksaflopa na sekundo. Tako kot drugi že omenjeni sistemi tudi Aurora za komunikacijo med deli sistema uporablja povezovalno omrežje Slingshot-11.
Na petem mestu je posebna superračunalniška gruča, ki deluje v Evropi, natančneje v Nemčiji. Jupiter Booster temelji na kombiniranih procesorskih enotah Nvidia GH200 Grace Hopper Superchip, ki delujejo na platformi BullSequana XH3000. Sistem uporablja Nvidiin povezovalni podsistem InfiniBand NDR200 s štirimi stezami. Nemška gruča v preizkusu LinPack HPL pri računanju z dvojno natančnostjo (FP64) doseže natanko 1 EFLOP/s. Ob porabi le 15,79 MW ohranja naziv energijsko najučinkovitejšega sistema.
Na lestvico TOP 500 se je tokrat uvrstilo le 27 novih sistemov, predvsem zato, ker se viri in strojne komponente preusmerjajo od klasičnih superračunalnikov v gradnjo in razvoj podatkovnih centrov za umetno inteligenco. Vrstni red desetih najhitrejših superračunalniških gruč in desetih energijsko najučinkovitejših sistemov je tako ostal enak kot junija. V nobeni od obeh skupin ni bilo novincev. Zvišal pa se je prag za uvrstitev. Junija je za 500. mesto pri računanju z dvojno natančnostjo (FP64) zadostovalo 2,662 PFLOP/s, novembra pa je spodnja meja znašala 2,857 PFLOP/s. Povečal se je tudi delež superračunalniških gruč s pospeševalniki na lestvici TOP 500. Junija jih je bilo 275, novembra pa že 291.
Najhitrejši novinec, ki se je na lestvico uvrstil v mesecih pred novembrsko objavo, je južnokorejski HANGANG, superračunalniška gruča centra KISTI Supercomputing Center. Na platformi HPE Cray EX254n, ki v tem sistemu uporablja procesorske enote Nvidia GH200 Grace Hopper Superchip, doseže 346,6 PFLOP/s pri računanju z dvojno natančnostjo (FP64). Gruča je preizkus opravila s porabo 5,789 MW, kar kaže na visoko energijsko učinkovitost.
Celotna lestvica TOP 500 je na voljo tukaj, seznam desetih najhitrejših superračunalniških gruč pa si lahko ogledate tukaj.




































