Nvidia Rubin HPC: prvi GPU z več kot 50.000 aktivnimi jedri CUDA

Nvidia natančnega števila jeder CUDA še ni razkrila. Rubin HPC se od klasičnih pospeševalnikov umetne inteligence razlikuje po tem, da je zasnovan za visokozmogljivo računalništvo (HPC). Zanj bi Nvidia lahko uporabila že povezavo NVLink 7.
J.o.k.e.r
J.o.k.e.r
07:50
Nvidia Rubin HPC: prvi GPU z več kot 50.000 aktivnimi jedri CUDA

Nvidia je na konferenci SC 26 predstavila izjemno obetaven grafični procesor z velikim potencialom. Tokrat se je osredotočila na klasična okolja visokozmogljivega računalništva, kjer bo procesor lahko učinkovito pospeševal simulacije in druge naloge. Dobro se bo znašel povsod, kjer je potrebna velika zmogljivost pri vzporednem računanju.

Rubin HPC bo dopolnil platformo Vera Rubin. V primerjavi z doslej napovedanimi procesorji te platforme je posebej usmerjen v naloge, ki zahtevajo veliko zmogljivost pri vzporednem računanju. Po navedbah Nvidie bo uporabnikom na voljo več jeder CUDA kot pri katerem koli dosedanjem grafičnem procesorju. En sam velik GPU bi jih lahko imel več kot 50.000.

Za učinkovito sodelovanje več tako zmogljivih grafičnih procesorjev je potrebna povezava z dovolj veliko prepustnostjo. Rubin HPC bo zato dobil najnovejšo Nvidiino povezavo NVLink 7, ki prinaša občuten napredek v primerjavi z NVLink 6. Prej napovedane platforme Rubin uporabljajo NVLink 6 z dvosmerno prepustnostjo 3,6 TB/s. Tolikšno prepustnost bo omogočal tudi NVLink 7, ki bi lahko hkrati povezal več grafičnih procesorjev. Nvidia podrobnosti o tem še ni razkrila.

Odpri galerijo

O novem grafičnem procesorju ostaja še precej odprtih vprašanj. Nvidia še ni razkrila natančnega števila jeder CUDA niti računske zmogljivosti pri enojni in dvojni natančnosti (FP32 in FP64). Neznani ostajajo tudi količina pomnilnika, ki ga bo mogoče priključiti na GPU, njegova prepustnost, širina pomnilniškega vodila in predvideni TDP. Rubin HPC bo združljiv s knjižnicami CUDA-X. Med drugim bo podpiral algoritme, s katerimi lahko agenti umetne inteligence superračunalniški gruči naložijo izvedbo simulacij ali drugih nalog.

Za primerjavo ima prej predstavljeni grafični procesor Rubin 28.672 aktivnih jeder CUDA, razporejenih v 224 pretočnih večprocesorjev (SM). Rubin HPC najverjetneje združuje dva ali štiri primerke tega procesorja v enem ohišju. Število aktivnih jeder CUDA bi lahko bilo nekoliko manjše, da bi zasnova ostala v okviru predvidenega TDP. Če za izhodišče vzamemo že obravnavani Rubin Ultra s štirimi čipi, bi lahko za komunikacijo med čipi skrbela povezava NVLink C2C. Običajni Rubin ima 288 GB pomnilnika HBM4 s prepustnostjo 22 TB/s. Kako bo zasnovan pomnilniški podsistem pri Rubin HPC, za zdaj ostaja odprto.

Rubin HPC bo primeren za inženirske naloge, analizo finančnih tveganj in različne znanstvene naloge, kot so kartiranje človeškega genoma, razvoj zdravil in izdelava vremenskih modelov. Uporabiti ga bo mogoče tudi za številne druge naloge, značilne za visokozmogljivo računalništvo.

Rubin HPC naj bi izšel leta 2028, več podrobnosti o njem pa bo znanih pozneje.

Prijava na e-novice

0 komentarjev

Če želite napisati komentar, najprej se prijavite!

Za ta članek še ni komentarjev!

Pomagajte drugim, povejte nam, kaj mislite o članku.
Nazaj na vrh strani