Kitajska vlada neprestano dela na tem, da bi bila mreža pogodbenih polprevodniških proizvajalcev v državi dovolj konkurenčna, in tudi na tem, da bi si Kitajska iz torte AI-mrzlice odrezala dovolj debelo rezino, pri čemer se osredotoča predvsem na zadovoljevanje domačih potreb.
Zahvaljujoč obsežnim državnim subvencijam je kitajska polprevodniška industrija v zadnjih letih močno napredovala, zdaj pa so prišli celo do točke, da izdelujejo lastne proizvodne naprave za imerzijsko litografijo DUV. Po navedbah sodelavcev The Information so industrijski govorice, ki sedijo zelo blizu ognja, torej imajo odličen vpogled v dogajanje, ob zahtevi po anonimnosti poročali, da naj bi letos nastalo že 5 kitajskih naprav DUV, v letu 2027 pa naj bi izdelali še 20 takšnih strojev, ki bodo pomagali, da se polprevodniška industrija države lahko opira na alternativne vire, kar zadeva opremo lastnega razvoja in lastne proizvodnje.
Čeprav omenjene litografske naprave z imerzijo na osnovi DUV večinoma sestavljajo komponente, razvite in izdelane v državi, mora država za nekatere pomembne komponente še vedno uvažati: nekateri deli, ki so kritičnega pomena, prihajajo iz Japonske. Zaradi čakanja na uvoz in zamud lokalnih dobaviteljev bo letos morda izdelanih manj proizvodnih naprav, kot je bilo načrtovano, a serijska proizvodnja se bo vsaj lahko začela.
Za novim razvojem se skrivata nekaj manj znanih kitajskih podjetij, na primer Shanghai Yiliagsheng Technology, katerega naprave že nekaj časa preizkuša veliki kitajski pogodbeni polprevodniški proizvajalec SMIC. Za vodenje projekta je odgovorna skupina Shanghai Aishengna Electronic Technology Group, državno podjetje, ki združuje ekipe različnih kitajskih litografskih zagonskih podjetij.
Med naročniki novih proizvodnih naprav za imerzijsko litografijo je več velikih kitajskih podjetij, na primer SMIC, Hua Hong Semiconductor in CXMT. Proizvodne naprave za imerzijsko litografijo na osnovi DUV v osnovi delujejo s 28-nm proizvodnim procesom, če z njimi enkrat izdelujejo vzorec na površini silicijeve rezine, z večkratnim vzorčenjem pa jih je mogoče uporabljati vse do 7-nm procesa, a takrat postane proizvodni postopek kompleksnejši, število možnosti napak se poveča, izkoristek pa se sorazmerno zmanjša.
Kitajcem je kljub temu pomembno, da se tudi pri litografskih napravah vse bolj osamosvajajo od zunanjih virov, saj če bo ameriška vlada uvedla dodatne zaostritve, ne bodo mogli dostopati niti do naprav, ki so trenutno dovoljene. Drugo vprašanje je, da lahko stroje teoretično pridobijo tudi po ovinkih, a tehnična podpora in servisno zaledje v tem primeru ne bosta na voljo, saj tudi zanju veljajo omejitve.
Zaradi navedenega je tečaj delnice ASML nenadoma padel za 8 %, pozneje pa še za 1,6 %, novica pa je šokirala tudi industrijske akterje. Analitiki menijo, da se kitajskih litografskih naprav z imerzijo na osnovi DUV za zdaj ni treba bati, saj bodo po kakovosti in izkoristku daleč od izdelkov vodilnega na trgu, podjetja ASML. ASML sicer še vedno dobavlja proizvodne naprave na Kitajsko, a njegovi prihodki lahko od lani zdaj le še 20 % namesto 33 % prihajajo s Kitajske.
Po junijskem mnenju analitikov AI Futures Project bodo kitajske litografske naprave z imerzijo na osnovi DUV v komercialnem obsegu uporabne šele sredi leta 2030, po zmogljivosti in kakovosti pa bodo zaostajale za izdelki ASML. Na področju EUV je zaostanek še večji, potrebnih bo več let, preden nastanejo dovolj učinkovite kitajske proizvodne naprave, čeprav naj bi po lanskih decembrskih novicah Kitajci že imeli delujoč prototip EUV, torej skušajo čim prej premagati svoj zaostanek, a to ni preprosta, ni kratka in tudi ni poceni naloga.
