Na Kitajskem je dolgo cvetel črni trg pospeševalnikov umetne inteligence, vendar so v zadnjem obdobju tako ameriške kot kitajske oblasti začele ostreje ukrepati: skušajo ujeti podjetja, ki prek sosednjih držav na Kitajsko pošiljajo pospeševalnike umetne inteligence in drugo strojno opremo, tako da ponovno izvažajo komponente, ki jih kitajska podjetja zaradi ameriških izvoznih omejitev po legalni poti ne bi mogla nabaviti.
Prepovedana strojna oprema na Kitajsko prihaja poleg številnih drugih držav tudi s Tajvana in iz Malezije, vendar te alternativne vire vse bolj uspešno odkrivajo, kar vodi v upad nezakonitega prometa. V postopku so ujeli celo soustanovitelja podjetja Supermicro, ki je na Kitajsko preusmeril strežnike Nvidia v vrednosti 2,5 milijarde dolarjev in s tem kršil ameriške izvozne omejitve. Tudi tajvanske in malezijske oblasti so zaostrile ukrepanje: v sodelovanju s kitajsko in ameriško stranjo skušajo odkriti podjetja za ponovni izvoz, ki oskrbujejo kitajski črni trg, tako da je tistim, ki hodijo po prepovedanih poteh, vse manj zraka.
Ukrepi oblasti so že vplivali na gibanje cen na črnem trgu, saj prihaja manj izdelkov, ilegalni trgovci jih ponujajo dražje, cene pa je dvignila tudi pomnilniška kriza. Po poročanju Financial Timesa je vse to skupaj povzročilo, da se je cena strežnika z umetno inteligenco A100 od konca lanskega leta približno potrojila, tudi za vrhunski sistem Nvidia DGX B300 pa je treba plačati dvakrat toliko, saj se zdaj na kitajskem črnem trgu giblje pri ceni 1,1 milijona dolarjev.
Pospeševalniki umetne inteligence A100 niso preveč moderni, saj so izšli leta 2020, a tudi po njih je povpraševanje ogromno, ker kupci poskušajo gospodariti s tistim, kar je na voljo, tihotapci pa to izkoriščajo. Strežniki na osnovi A100 so namesto prejšnje cene okoli 22.300 dolarjev, ki je veljala konec lanskega leta, zdaj na voljo za okoli 67.000 dolarjev, torej se je njihova cena v bistvu potrojila.
Grafična kartica za delovne postaje RTX 6000 Pro, ki je trenutno vrh ponudbe Nvidie, se je na začetku leta gibala pri ceni okoli 5580 dolarjev, zdaj pa zanjo zahtevajo že 14.500 dolarjev, močno se je podražil tudi DGX B300, ki ga namesto za 400.000 dolarjev zdaj dobimo za 1,1 milijona ameriških dolarjev, izraženih v kitajskih juanih, ne ravno legalno. Kupci iščejo tudi igričarske grafične kartice, iz katerih poskušajo sestaviti strežnike, uporabne za pospeševanje nalog umetne inteligence, kar je še vedno lahko boljša izbira, kot da bi se zanašali na lastne, omejeno dostopne pospeševalnike umetne inteligence z omejenimi možnostmi.
Razmer na trgu ne olajšuje niti dejstvo, da je Trumpova administracija sicer dovolila izvoz pospeševalnikov umetne inteligence Nvidia H200 na Kitajsko, a se je kitajsko vodstvo odločilo blokirati trženje čipa, zato po prejšnjih informacijah Nvidie na Kitajskem ni bilo prodanega niti enega pospeševalnika umetne inteligence H200, čeprav je ameriška vlada izvoz tega izdelka na Kitajsko dovolila.
Huawei skuša nastalo vrzel zapolniti z modelom Ascend 950PR, ki je izšel marca in ga trenutno testirajo veliki upravljavci podatkovnih centrov, vendar je razpoložljivost izdelka omejena, funkcionalnost programskega okolja CANN pa je daleč od tako bogate, kot jo ponuja ekosistem CUDA podjetja Nvidia, zato je tudi konkurenčnost v državi proizvedene in razvite rešitve omejena. Ne pomaga niti dejstvo, da zaradi pomnilniške krize primanjkuje čipov DRAM in »sendvičev« pomnilniških čipov HBM, zato so se cene precej zvišale, tako da del kitajskih podjetij pospeševalnike umetne inteligence poskuša nabaviti iz »alternativnega vira«, a je tudi to vse težje in dražje izvedljivo, kot kaže zgornji graf.
