Kriza pomnilnika je v zadnjem času zelo vroča tema, saj vedno višje cene pomnilnika negativno vplivajo na številna področja, bodisi gre za pametne telefone, tablice, prenosnike, celotne namizne računalnike, prenosne in klasične igralne konzole, vgrajene sisteme ali strežnike. Zaradi dražjih čipov DRAM, LPDDR, GDDR in NAND Flash so proizvajalci cene številnih izdelkov že zvišali, v nekaterih primerih celo večkrat, in zdi se, da bo to stanje z nami ostalo še precej časa. AMD, Lexar in več drugih podjetij je že razkrilo, kako vidijo razvoj krize pomnilnika, ob priložnosti konference ISC 2026 pa je svoja stališča v okviru predstavitve orisal tudi direktor oddelka Lenovo Advanced Solutions Martin W Hiegl.
Po mnenju strokovnjaka se cene pomnilnika morda sploh ne bodo več vrnile na raven, ki smo jo videli pred sedanjim valom podražitev – to v bistvu pomeni raven izpred začetka lanskega poletja. Po navedbah novinarjev portala ComputerBase je bila v tej trditvi seveda nekaj pretiravanja, saj je osnovno sporočilo prvotno, da kriza pomnilnika lahko traja približno 5 let, lahko pa tudi dlje – to se lahko zdi skoraj večnost, saj bo v 5 letih veliko ljudi z veliko verjetnostjo potrebovalo strojno opremo, ki vsebuje kakšen pomnilnik. Predstavnik podjetja Lenovo meni, da bi se pri cenah okoli leta 2030 lahko nekaj spremenilo, kar zadeva osnovno raven cen, in to kljub temu, da bo leta 2028 začela delovati nekaj novih proizvodnih zmogljivosti. Strokovnjakove poglede delijo tudi nekateri analitiki; AMD na primer pričakuje, da se bo neka stabilizacija začela čez 2 leti, regionalni vodja podjetja Lexar pa meni, da se bodo cene pomnilnika do konca leta lahko podvojile.
Predstavnik podjetja Lenovo je svoje izvajanje sicer usmeril predvsem na strežniški trg, a podobne procese je mogoče pričakovati tudi na potrošniškem trgu, saj eden neposredno vpliva na drugega. Martin W Hiegl se je dotaknil tudi rešitev, s katerimi lahko preživimo krizo pomnilnika, torej RAMageddon, vendar je tudi ta sklop zamisli namenjen predvsem upravljavcem strežnikov. Teh 5 korakov je naslednjih: pregledati je treba zahteve, optimizirati delovanje, izbrati ustrezen procesor, natančno prilagoditi posamezno področje uporabe in, kjer je to mogoče, prenesti delovni potek na GPU.
Po mnenju strokovnjaka je zdaj s pomnilnikom treba ravnati varčno, torej podpore pomnilniku določene platforme ni mogoče kar »zmaksirati«, saj takih potez ni več mogoče izvesti tako poceni kot še pred enim letom. Prav zato je treba preveriti delovne postopke, koliko pomnilnika dejansko potrebujejo, nato izbrati ustrezen procesor, po možnosti prilagoditi programsko opremo ali programe in natančno uglasiti tudi delovanje, preden v sistem vgradimo več pomnilnika.
Optimizacija je zdaj ključna, saj so cene poskočile, pomnilnika ni mogoče »brezglavo« širiti, ker je z nekaj predvidevanja in natančnega uglaševanja mogoče veliko izboljšati stroškovno učinkovitost, to pa je v poslovnem okolju še posebej pomemben vidik. Vedno bolj se splača izkoristiti možnosti pospeševanja z GPU, saj je lahko tudi to stroškovno učinkovitejše kot gradnja sistemov, osredotočenih na procesor – seveda je treba vsak primer obravnavati posebej in zanj zgraditi konfiguracijo, ki najbolj ustreza posameznemu delovnemu postopku.
Tudi na ravni povprečnega uporabnika so potrebni kompromisi, zato narašča priljubljenost platform na osnovi DDR4, zato se tudi AMD in Intel vedno bolj osredotočata nanje. Če se povpraševanje po pomnilniških modulih in čipih DDR4 preveč poveča, lahko to seveda postavi račun na glavo in se lahko močno podražijo tudi platforme, zgrajene okoli starega pomnilniškega standarda, a to je že druga zgodba, »glasba prihodnosti« …
