Kaže, da Micron ravno spreminja poslovno strategijo: vodstvo je prepoznalo, da naročniki želijo za daljše obdobje zavarovati razpoložljivost pomnilniških čipov DRAM in NAND Flash, ki jih potrebujejo za svoje izdelke, s čimer postane njihovo poslovanje predvidljivejše in vzdržnejše, svoje načrte pa lahko tudi učinkovito izvajajo. Ker sta zaradi pomnilniške krize čipa DRAM in NAND Flash zdaj že več kot preprosti komponenti, saj imata strateški pomen, skušajo tudi naročniki razmišljati dalekovidneje, tudi če to prinese daljšo zavezo in za proizvajalca pomnilnika ugodnejše cene.
Dolgoročne pogodbe (LTA) so med naročniki očitno postale tako priljubljene, da je Micron v zadnjem obdobju uspel skleniti kar 16 takšnih pogodb, od katerih je pri 14 že prišlo do konkretne finančne zaveze, in sicer v skupni vrednosti približno 100 milijard dolarjev. Micron te pogodbe imenuje SCA, torej Strategic Customer Agreements, vendar je koncept enak: stranki za več let vnaprej določita najmanjši obseg naročil, ki mu je dodeljena konkretna cena, določita pa tudi, kdaj in v kolikšni višini podjetje zahteva predplačilo ali drugo finančno zavezo. Naročniki lahko dogovor seveda spremenijo navzgor, kar zadeva obseg, vendar to lahko vpliva tudi na ceno, možnost spremembe pa je odvisna tudi od tega, ali so trenutno na voljo ustrezne zmogljivosti za zadovoljitev dodatnega naročila stranke.
Po navedbah Microna je med 16 dolgoročnimi dogovori štiri zelo velike in tri srednje velike naročnike, kar kaže, da je uspel skleniti dogovore s precej znatnimi zneski z akterji v industriji, ki se prej niso želeli za več let vezati na enega proizvajalca z dolgoročnim dogovorom, zdaj pa je zaradi pomnilniške krize postala nujna sprememba strategije.
Na podlagi pogodb, ki jih sklepajo podjetja z dolgoročnimi dogovori, lahko Micron od strank pričakuje 22 milijard dolarjev predplačil, v zameno pa te glede na razmere dobijo stabilnejši dostop do potrebnih pomnilniških čipov pod pogoji iz pogodbe, kar zadeva razpoložljive proizvodne zmogljivosti. Splošne pogodbe LTA običajno veljajo 5 let, z avtomobilskimi naročniki pa se običajno sklepajo dolgoročne pogodbe za tri leta.
Na stanje na trgu pomnilnika se je ozrl tudi vodja Microna, ki zdaj meni, da tudi leta 2027 ne bo dovolj pomnilniških čipov za zadovoljitev naraščajočega povpraševanja, stanje pa naj bi se izboljšalo šele od leta 2028, in to le postopoma. Za zdaj ni jasnih znakov, kdaj bi se lahko vzpostavilo ravnovesje med zmogljivostmi proizvajalcev pomnilnika in povpraševanjem, zato napoved ni več kot prerokba, saj razvoja tržnih tokov trenutno ni mogoče zanesljivo izračunati.
Glede na zgoraj navedeno ni presenetljivo, da so partnerji vse bolj pripravljeni skleniti dolgoročne dogovore, saj lahko s tem v negotove razmere vnesejo nekaj varnosti, tudi če tako ne morejo nujno pridobiti toliko pomnilniških čipov, kot bi jih dejansko potrebovali. Pogodbe LTA sicer predstavljajo pomemben delež Micronovih prihodkov: pri DRAM predstavljajo približno 20 % skupnih prihodkov, pričakovanih v obdobju med letoma 2026 in 2030, pri NAND Flash pa že 33-odstotni delež – in to verjetno niso končne številke, saj se lahko v vrsto postavi še več drugih naročnikov, da bi si tudi dolgoročno zagotovili konkurenčnost v primerjavi s tekmeci.
