Nvidiine naslednje generacije grafičnih kartic GeForce bodo temeljile na arhitekturi Rubin, ki je v zadnjem času že debitirala v segmentu pospeševalnikov umetne inteligence. Nova arhitektura bo v primerjavi z arhitekturo Blackwell prinesla napredek na več področjih, zaradi česar se bo zmogljivost povečala, v nekaterih primerih precej občutno.
Novi grafični procesorji naj ne bi nastajali v proizvodnem postopku razreda 2 nm ali naprednejšem, podjetje bi lahko tu izbralo bolj konservativno pot: govorice, ki jih je izdal RedGaming Tech, nakazujejo, da bo uporabljen proizvodni postopek, naprednejši od N3, in sicer takšen, ki ga lahko TSMC prilagodi Nvidiinim potrebam. Kaj podobnega se je zgodilo že prej, ko je TSMC Nvidii postregel z vozliščem 4N, ki temelji na osnovah N5. Uporabo N3 bi lahko zavrgli zato, ker to vozlišče streže precej akterjem, nanj računata med drugim tudi Apple in Intel. Z lastnim vozliščem naj bi grafični procesorji Rubin dosegali povprečno takt GPU Boost nad 2,5 GHz, a pod 3 GHz, torej bo v primerjavi s serijo Blackwell na tem področju nekaj napredka, kar bo pripomoglo k povečanju zmogljivosti.
Povečanje takta in energijske učinkovitosti, ki ga omogoča nov proizvodni postopek, bo seveda poleg arhitekturnih novosti eden od stebrov povečanja zmogljivosti. Predstavljena naj bi bila tudi jedra Tensor 6. generacije in jedra RT 5. generacije, ki lahko vsako na svojem področju prinesejo znaten pospešek. Jedra Tensor 6. generacije povečujejo zmogljivost, ki jo je mogoče nameniti namenskemu pospeševanju umetne inteligence, kar bo pomembno tako za nevronsko upodabljanje kot za DLSS 5, s tem pa lahko postanejo zmogljivosti umetne inteligence učinkovitejše. Ob predstavitvi DLSS 5 je bilo za zagon tehnološkega dema potrebno ne eno, temveč dve grafični kartici, in to vrhunski, uporabili so modela GeForce RTX 5090, a cilj je očitno, da bi že z eno kartico naslednje generacije lahko zadostili zahtevam DLSS 5 in drugih funkcij.
Povečanje zmogljivosti bo okrepilo ne le vrhunske, temveč tudi višji in srednji razred grafičnih kartic, kar je z vidika napredka ključno. Hkrati tudi jedro RT 5. generacije prinaša povečanje zmogljivosti: po informacijah iz panoge želi Nvidiina ekipa v primerjavi s člani serije GeForce RTX 50 na osnovi arhitekture Blackwell doseči 100-odstotni pospešek pri path tracingu v realnem času, kar je zelo ambiciozen cilj.
Obenem naj bi se povečala tudi zmogljivost tradicionalnega 3D upodabljanja, in sicer za okoli 30 do 35 %, prav tako v primerjavi s serijo GeForce RTX 50, v večini razredov. Pospešek naj bi izhajal iz višjega takta, povečanja IPC, ki ga prinaša nova arhitektura, povečanja energijske učinkovitosti in iz polj SM, ki jih uvaja Rubin.
Grafične kartice na osnovi Rubina bodo vsebovale grafične procesorje serije GR200, vrh pa bo seveda predstavljal GR202, ki bi lahko našel mesto v modelu GeForce RTX 6090. Za GPU GR2302 se zaenkrat govori, da bo še naprej uporabljal 512-bitno pomnilniško vodilo kot GB202 v modelu GeForce RTX 5090, tudi kapaciteta pomnilnika se ne spreminja in ostaja 32 GB, vendar bodo uporabljeni čipi GDDR7 z višjim efektivnim taktom. Ta čip lahko uporabi največ 192 polj SM.
GeForce RTX 6080 naj bi dobil GPU GR203, ki bi lahko imel 320-bitno pomnilniško vodilo, nanj pa bi bilo lahko povezanih 20 GB pomnilnika GDDR7 VRAM, ki prav tako deluje pri višjem efektivnem taktu, kot smo ga vajeni pri modelu GeForce RTX 5080, zato bi se efektivna pomnilniška pasovna širina lahko povečala za vsaj 25 %. GeForce RTX 6070 bi lahko napredoval tako pri pomnilniški kapaciteti kot pri pomnilniški pasovni širini, saj bi bilo na 256-bitno pomnilniško vodilo GPU GR205 lahko povezanih 16 GB pomnilnika GDDR7 VRAM, kar bi lahko zagotovilo vsaj 33 % višjo efektivno pomnilniško pasovno širino, kot jo trenutno beležimo pri modelu GeForce RTX 5070.
V prihodnjem obdobju se bodo o novih grafičnih karticah pojavile še nove informacije.
