Nizozemska vlada je že poleti sprejela izjemno pomembno odločitev, njeni prvi otipljivi rezultati pa so nastali šele pred kratkim. Pristojni so se odločili, da bodo v prihodnje namesto izdelkov ameriških ponudnikov in razvijalcev programske opreme uporabljali rešitve, s katerimi je mogoče zmanjšati izpostavljenost tujim, predvsem ameriškim izdelkom. V skladu z odločitvijo, ki zagotavlja suverenost, je nastal DAWO, Digitaal Autonome Werkomgeving Overheid, torej program za vzpostavitev digitalnega avtonomnega delovnega okolja, s katerim želijo preprečiti negativne posledice morebitnih prihodnjih ameriških sankcij.
Projekt se je lahko začel, potem ko je druga Trumpova administracija že leta 2025 uvedla sankcije proti štirim sodnikom Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu, ker so sodelovali pri prizadevanjih ICC za uvedbo preiskave, izdajo naloga za prijetje in sojenje ameriškim in izraelskim državljanom brez soglasja ZDA ali Izraela. Tarča je postal tudi glavni tožilec, ki je zaradi sankcij izgubil dostop do storitev Microsofta, vključno z e-poštno storitvijo, hkrati pa so mu zamrznili tako službene kot zasebne bančne račune.
Zaradi teh dogodkov se je nizozemska vlada odločila, da je za preprečitev podobnih sankcij smiselno zmanjšati izpostavljenost vladne infrastrukture države programski opremi ameriškega razvoja in storitvam ameriških podjetij. To je pripeljalo do ponovnega premisleka o operacijskih sistemih, pisarniški programski opremi, platformah za sodelovanje in oblačnih storitvah, z delom pa so hitro tudi začeli.
Po pregledu nekaj distribucij Linuxa so ugotovili, da bo zmagovalec NixOS nizozemskega razvoja, saj ni povezan z ameriškimi podjetji. Za izvedbo naloge so zaprosili tri velike ponudnike, med njimi SSC-ICT, DICTU in DUO-ICT. Nadzor in vodenje procesa sta v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve in odnose v kraljestvu, seveda ob vključevanju ustreznih strokovnih izkušenj.
NixOS je bil izbran deloma zato, ker gre za nizozemski razvoj, deloma pa zato, ker lahko nalogi ustreza, saj uporablja ogrodje za upravljanje paketov z imenom Nix, ki odlično ustreza vladnim potrebam. Ogrodje za upravljanje paketov deluje tako, da vsak paket namesti v ločen imenik, kjer so vsebine podpisane in jih ni mogoče spreminjati.
Sistem je mogoče po potrebi prilagoditi prek konfiguracijske datoteke, zaradi česar so namestitve preprosto in hitro ponovljive, vnaprejšnja konfiguracija pa približno 90-odstotno ustreza potrebam različnih sistemov, tako da je mogoče programska okolja večjih infrastruktur preprosto zamenjati in nastaviti. Češnja na torti je, da je NixOS pri zahtevah glede strojne opreme veliko bolj prizanesljiv kot Windows 11: namestiti ga je mogoče celo na konfiguracije, ki so bile prej namenjene odpisu, strokovnjaki pa so v preskusni fazi ravnali ravno tako, kar omogoča prožen prehod.
Trenutno novo infrastrukturo preizkušajo pri 8 lokalnih skupnostih, saj postopek zahteva izjemno previdno in temeljito ravnanje, končni rezultat pa mora biti dovolj stabilen in varen ter kar najbolje ustrezati potrebam posameznih vej državne ali lokalne uprave. Za uspeh so že prej pripravili tudi zamenjavo storitev GitLab in GitHub, ki ju nadomešča Forgejo, popolnoma brezplačna rešitev z odprto kodo. Hkrati v procesu uporabljajo tudi platformo za razvijalce programske opreme Codeberg, ki je skupnostna neprofitna platforma za razvoj programske opreme na osnovi Forgejo.
Če bo vse potekalo po načrtih, bi bila prva stabilna različica platforme lahko končana že do konca leta 2027. Če bo prehod uspel, bo v prihodnje mogoče preprečiti, da bi druga država odvzela dostop do storitev, na katerih temelji kritična infrastruktura.
