Nvidia in Meta sta pred kratkim sklenila novo večletno strateško partnerstvo, v okviru katerega bo Meta v svoji infrastrukturi uporabljala več Nvidiinih izdelkov, vključno s procesorji Grace. Te so doslej uporabljali v obliki Grace Superchip skupaj z grafičnim procesorjem, odslej pa računajo na izdelek tudi kot samostojni procesor, ki po vsem sodeč prinaša velik korak naprej pri energijski učinkovitosti v primerjavi s prejšnjimi rešitvami.
Pozneje bodo pomembno vlogo v Metini infrastrukturi dobili tudi procesorji, zgrajeni na arhitekturi Vera, podjetje pa seveda računa tudi na pospeševalnike umetne inteligence tipa GB300 in Vera Superchip. Z novim poslom se je Nvidia v bistvu podal na trnovo pot proizvajalca strežniških procesorjev, kar ni velikega presenečenja, saj so že prej dali vedeti, da lahko z razvojem na osnovi ARM ustvarijo konkurenco izdelkom Intela in AMD-ja v segmentu strežniških procesorjev, z Meto pa skačejo v globoko vodo.
Meta bo lahko v prihodnosti v večjih količinah uporabljala različne Nvidiine tehnologije za razširitev svojih podatkovnih centrov in tudi v novozgrajenih podatkovnih centrih: od Nvidie bo naročila več milijonov grafičnih procesorjev Blackwell in Rubin. Ni pa znano, kako visoka je natančna vrednost naročil v okviru večletnega partnerstva, zagotovo pa gre za več deset milijard dolarjev.
V okviru razširjenega sodelovanja bo Meta v bistvu prva v panogi uporabila Nvidiine procesorje Grace na osnovi ARM v samostojni obliki in v večjem obsegu, ohišje pa tokrat ne skriva grafičnega procesorja. Posebni procesorji po dosedanjih testih prinašajo precejšen napredek pri razmerju med zmogljivostjo in porabo (zmogljivost na vat): pri procesih v ozadju je mogoče doseči celo dvakratno izboljšanje, kar ni zanemarljiva prednost. Meta hkrati uporablja tudi procesorje, zgrajene na arhitekturi Vera, ki je zamišljena kot naslednica Grace, prav tako v izvedbi brez grafičnega procesorja, po predhodnih meritvah pa je nova platforma videti zelo obetavna.
Sam Grace je razvoj, star približno tri leta, ki je bil doslej naročnikom običajno na voljo le ob grafičnih procesorjih Hopper ali Blackwell, in sicer v obliki neke vrste Superchipa, kjer sta bila procesorju priključena dva grafična procesorja. Procesorski del obsega skupaj 72 procesorskih jeder ARM Neoverse V2, ki lahko delujejo s 3,35 GHz taktom v načinu boost, poleg njih pa je lahko na voljo do 480 GB vgrajenega pomnilnika LPDDR5x. Po želji je mogoče dva takšna procesorja stlačiti v isto ohišje v obliki Grace-CPU Superchip, s čimer se količina virov podvoji, število jeder naraste na 144, zmogljivost vgrajenega pomnilnika pa na 960 GB. Med obema čipoma povezavo vzpostavlja Nvidiin medpovezovalnik C2X, razpoložljiva pasovna širina pomnilnika pa doseže vrh pri 1024 GB/s.
Pri arhitekturi Vera število procesorskih jeder naraste že na 88, še naprej na osnovi lastne arhitekture ARM, velik korak naprej pa je, da se pri teh izdelkih pojavi podpora za SMT (Simultaneous Multi-Threading), kar pomeni, da lahko en procesor hkrati dela v največ dveh nitih, novi izdelki pa dobijo tudi funkcijo Confidential Computing. Slednja bo po navedbah Nvidie pomembna za zasebno obdelavo podatkov in zagotavljanje funkcij umetne inteligence v Metini storitvi za sporočanje WhatsApp ter v njeni infrastrukturi za šifriranje podatkov. Procesorji Vera lahko uporabljajo do 1,5 TB vgrajenega pomnilnika v obliki čipov LPDDR5x, s katerimi je mogoče doseči pasovno širino pomnilnika 1,2 TB/s, Nvidia pa jih opremlja tudi s podporo za PCI Express 6.0 in Compute Express Link 3.1.
Poleg procesorjev Grace in Vera bodo v Metine podatkovne centre prispeli tudi številni Nvidiini grafični procesorji in omrežna oprema Spectrum-X, skrivnost pa je, kako velik posel je to natančno. Poteza je vsekakor zanimiva, saj bi glede na prejšnje informacije lahko pričakovali, da bo Meta uporabila tekmečine rack sisteme AMD-ja, pri razvoju katerih je tudi sodelovala, čeprav o uradni zavezi v zvezi s tem še ni bilo govora.
